Ngaahi Tokoni Ako
Siosefa, Foha ʻo Sēkopé


Siosefa, Foha ʻo Sēkopé

Ko e ʻuluaki foha ia ʻo Sēkope mo Lēsielí ʻi he Fuakava Motuʻá (Sēnesi 30:22–24; 37:3).

Naʻe maʻu ʻe Siosefa ʻa e ʻinasi ʻo e ʻuluaki foha ʻi ʻIsilelí, tuʻunga ʻi he mole ʻa e faingamālié meia Lūpeni ko e ʻuluaki foha ʻo Sēkope mo hono ʻuluaki malí koeʻuhi ko ʻene maumau-fono (1 Fkmtl. 5:1–2). Ka koeʻuhi ko e taau mo feʻunga ʻa Siosefa, ko e ʻuluaki foha ʻo Sēkope mo hono mali hono uá, ko ia naʻá ne fika ua hake ai ki he tāpuakí. Naʻe toe maʻu foki ʻe Siosefa mo ha tāpuaki mei heʻene Tamaí ʻi ha kiʻi taimi siʻi pē ki muʻa pea toki pekia ʻa Sēkopé (Sēnesi 49:22–26).

Ko ha tangata “angalelei mo poto” ʻa Siosefa (Sēnesi 41:39). ʻOku hoko ʻene fakafisinga ʻa e uaifi ʻo Pōtifaá ko ha sīpinga ia ʻo ʻene tuí, angamaʻá, mo e angatonu fakafoʻituituí (Sēnesi 39:7–12). ʻI he fakahā ange ʻe Siosefa ia ʻi ʻIsipite ki hono ngaahi tokouá, naʻe ʻikai te ne tukuakiʻi ʻa kinautolu ka naʻá ne fakamālō ange koeʻuhi ko e meʻa naʻa nau fai ange kiate iá. Naʻá ne tui naʻe tokoni ʻa e meʻa naʻa nau faí ki hono fakahoko ʻo e finangalo fakalangi ʻo e ʻOtuá (Sēnesi 45:4–15).

ʻOku fakahā mai ʻe he ngaahi fakahā ʻi he ngaahi ʻaho ki mui ní ʻa e misiona lahi ange ʻa e fāmili ʻo Siosefá ʻi he ngaahi ʻaho fakaʻosí (2 Nīfai 3:3–24; 3 Nīfai 20:25–27; LSS, Sēnesi 50).