Janez, Zebedejev sin
Eden od dvanajstih apostolov v Novi zavezi, Zebedejev sin in Jakobov brat. V svojem ranem življenju je bil ribič (Mr 1:17–20). On je verjetno tisti neimenovani učenec Janeza Krstnika, omenjen v štiridesetem verzu prvega poglavja Evangelija po Janezu. Kasneje je prejel klic, naj postane učenec Jezusa Kristusa (Mt 4:21–22; Lk 5:1–11). Napisal je Evangelij po Janezu, tri pisma in Razodetje. Bil je eden od treh, ki so bili z Gospodom, ko je obudil Jaírovo hči (Mr 5:35–42), na Gori spremenitve (Mt 17:1–9) in v Getsemaniju (Mt 26:36–46). V svojih zapisih sebe omenja kot učenca, ki ga je imel Jezus zelo rad (Jn 13:23; 21:20), in kot drugega učenca (Jn 20:2–8). Jezus je njega in njegovega brata imenoval tudi Boanergés, »Sinova groma« (Mr 3:17). Pogosto se ga omenja v poročilih o križanju in vstajenju (Lk 22:8; Jn 18:15; 19:26–27; 20:2–8; 21:1–2). Janez je bil kasneje izgnan na otok Patmos, kjer je napisal knjigo Razodetje (Raz 1:9).
Janeza se pogosto omenja v razodetju poslednjih dni (1 Ne 14:18–27; 3 Ne 28:6; Etr 4:16; NaZ 7; 27:12; 61:14; 77; 88:141). Ti odlomki potrjujejo Janezov svetopisemski zapis in nudijo tudi vpogled v njegovo veličino in pomembnost dela, ki mu ga je Gospod zaupal, da ga na zemlji opravi v času Nove zaveze in v poslednjih dneh. Ti sveti spisi poslednjih dni razjasnijo, da Janez ni umrl, ampak mu je bilo dovoljeno, da ostane na zemlji kot služeči služabnik do drugega Gospodovega prihoda (Jn 21:20–23; 3 Ne 28:6–7; NaZ 7).
Janezova pisma
Čeprav pisec teh treh pisem sebe ne omenja po imenu, je način izražanja tako zelo podoben izražanju apostola Janeza, da se domneva, da je napisal vse tri.
Prvo Janezovo pismo svete opominja, naj sprejmejo Boga. Drugo poglavje poudarja, da sveti Boga poznajo s poslušnostjo in jih uči, naj ne ljubijo sveta. Tretje poglavje poziva vse, naj postanemo Božji otroci in imamo drug drugega radi. Četrto poglavje pojasni, da je Bog ljubezen in prebiva v tistih, ki ga ljubijo. Peto poglavje pojasni, da so sveti rojeni v Bogu zaradi verovanja v Kristusa.
Drugo Janezovo pismo je podobno Prvemu Janezovemu pismu. V njem se Janez radosti zaradi zvestobe otrok »izvoljene gospe«.
Tretje Janezovo pismo človeka po imenu Gaj hvali zaradi njegove zvestobe in pomoči tistim, ki ljubijo resnico.
Evangelij po Janezu
V tej knjigi Nove zaveze apostol Janez pričuje, da Jezus je Kristus oziroma Mesija in da je Jezus Božji Sin (Jn 20:31). Dogodki iz Jezusovega življenja, ki jih opisuje, so skrbno izbrani in urejeni s tem ciljem v mislih. Knjiga se začne z izjavo o Kristusovem stanju v predsmrtnem obstoju: Bil je z Bogom, bil je Bog in bil je stvarnik vsega. Rodil se je v mesu kot Očetov edinorojeni Sin. Janez odkriva potek Jezusovega delovanja in zelo poudarja njegovo božanskost in vstajenje od mrtvih. Jasno trdi, da je Jezus Božji Sin, kar potrjujejo čudeži, priče, preroki in Kristus s svojim glasom. Janez uči tako, da luč primerja s temo, resnico z zmoto, dobro s hudim, Boga s hudičem. Morda v nobenem drugem zapisu ni tako jasno navedena Jezusova svetost in brezvernost judovskih vladarjev.
Janez je večinoma pisal o Kristusovem delovanju v Judeji, zlasti o zadnjem tednu njegovega zemeljskega delovanja, medtem ko so Matej, Marko in Luka večinoma pisali o njegovem delovanju v Galileji. Več točk iz tega evangelija pojasni razodetje poslednjih dni (NaZ 7 in NaZ 88:138–141).
Več o seznamu dogodkov v Odrešenikovem življenju, opisanem v Evangeliju po Janezu, preberite v poglavju Skladnost Evangelijev, ki se nahaja v Dodatku.