hudobija – hudoben Gl. tudi brezbožen; greh; nepravičnost – nepravičen; tema, duhovna; umazanija – umazan Zlo, krivičnost; neposlušnost Božjim zapovedim. Kako naj torej storim to veliko hudobijo in grešim zoper Boga, 1 Mz 39:7–9. Gospod je daleč od hudobnih, sliši pa molitev pravičnih, Prg 15:29. Ko vladajo hudobni, ljudje žalujejo, Prg 29:2 (NaZ 98:9). Hudobneža izločite iz svoje srede, 1 Kor 5:13. Borimo se zoper duhovno hudobijo na visokih krajih, Ef 6:12. Pojdite stran od hudobnih in se ne dotikajte njihove nečistosti, Al 5:56–57 (NaZ 38:42). To je končno stanje hudobnih, Al 34:35 (Al 40:13–14). Hudobija nikoli ni bila sreča, Al 41:10. Hudobni bodo kaznovali hudobne, Mrm 4:5 (NaZ 63:33). In tisto uro bodo pravični in hudobni v celoti ločeni, NaZ 63:54. Tako pride konec hudobnih, JS – Mt 1:55.