dolžnost Gl. tudi poslušnost — poslušen V svetih spisih naloga, zadolžitev oziroma odgovornost, ki jo pogosto da Gospod oziroma njegovi služabniki. Izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je vsa človekova dolžnost, Prd 12:13. Kaj Gospod hoče od tebe, kakor da ravnaš pravično, Mih 6:8. Bogu moramo biti poslušni bolj kot ljudem, Apd 5:29. Doletele so jih stiske, da bi se v njih obudil spomin na njihovo dolžnost, Moz 1:17. Opisane so dolžnosti starešin, duhovnikov, učiteljev in diakonov, NaZ 20:38–67. Duhovniški bratje naj opravljajo vse družinske dolžnosti, NaZ 20:47, 51. Opisane so dolžnosti članov po krstu, NaZ 20:68–69. Moji starešine naj krajše obdobje počakajo, da bo moje ljudstvo popolneje poznalo svojo dolžnost, NaZ 105:9–10. Vsak mož naj se pouči o svoji dolžnosti, NaZ 107:99–100.