oživiti – poživiti Gl. tudi vstajenje Napraviti, da nekdo oživi, vstane od mrtvih oziroma se spremeni tako, da je lahko v Božji navzočnosti. Bog nas je skupaj s Kristusom oživil, Ef 2:4–5 (Kol 2:6, 12–13). Kristus je bil po mesu umorjen, a po Duhu je bil oživljen, 1 Pt 3:18 (NaZ 138:7). Nihče ni videl Boga, če ga ni poživil Božji Duh, NaZ 67:11. Odkupitev je preko tega, ki poživlja vse stvari, NaZ 88:16–17. Sveti bodo poživljeni in vzeti, da se bodo srečali s Kristusom, NaZ 88:96. Adam je bil oživljen kot notranji človek, Mz 6:65.