vreden – biti vreden Gl. tudi pravičnost – pravičen Biti sam pravičen in priznan v očeh Boga in njegovih imenovanih voditeljev. Kdor ne sprejme svojega križa, me ni vreden, Mt 10:38. Delavec je vreden svojega plačila, Lk 10:7 (NaZ 31:5). Glejte, da boste vse to delali vredni, Mrm 9:29. Niso bili krščeni, če tega niso bili vredni, Mor 6:1. Lenega se ne bo štelo za vrednega, da bi ostal, NaZ 107:100. Ta, ki graje ne bo prenesel, mojega kraljestva ni vreden, NaZ 136:31. Duhovništvo je na voljo vsem vrednim moškim članom, Druga uradna izjava.