oče, zemeljski Gl. tudi družina; patriarh — patriarhalen; patriarhalni blagoslov; starši Častitljivo poimenovanje, ki se nanaša na moškega, ki se mu je otrok rodil ali pa ga je zakonito posvojil. Spoštuj očeta in mater, 2 Mz 20:12 (5 Mz 5:16; Mt 19:19; Moz 13:20). Oče bo sina, katerega ima rad, opominjal, Prg 3:12. Očetje, ne jezite svojih otrok, Ef 6:1–4. Nekoliko sem bil poučen v vsej učenosti svojega očeta, 1 Ne 1:1. Moj oče je bil pravičen človek, kajti učil me je, En 1:1. Alma je molil za svojega sina, Moz 27:14. Alma je svojim sinovom dal zapovedi, Al 36–42. Helaman je svoja sinova imenoval po njunih prednikih, He 5:5–12. Mormon se je v molitvah vselej spominjal svojega sina, Mor 8:2–3. Iz rok očetov se bo lahko terjalo velike stvari, NaZ 29:48. Vsak moški je dolžan poskrbeti za svojo družino, NaZ 75:28. Zapovedal mi je, naj grem k očetu, JS – ŽZ 1:49.