slava Gl. tudi Kristusova luč; resnica; stopnje slave V svetih spisih se slava pogosto nanaša na Božjo luč in resnico. Nanaša se lahko tudi na hvalo ali čast in na določeno stanje večnega življenja oziroma na Božjo slavo. Svet je Gospod nad vojskami, vsa zemlja je polna njegove slave, Iz 6:3 (2 Ne 16:3). Spremenjeni smo v isto podobo iz slave v slavo, 2 Kor 3:18. Obudil me bo, da bom prebival z njim v slavi, Al 36:28. Slave, ki jih bomo prejeli v vstajenju, se bodo razlikovale glede na pravičnost, NaZ 76:50–119. Božja slava je inteligenca, NaZ 93:36. Božja slava je, da uresniči človekovo nesmrtnost in večno življenje, Mz 1:39. Zagledal sem dve bitji, katerih sijaja in slave ni moč opisati, JS – ŽZ 1:17.