nepravičnost — nepravičen Gl. tudi brezbožen; greh; hudobija — hudoben; pravičnost — pravičen; umazanija — umazan Hudobni, krivični ljudje, ki ne ljubijo Boga oziroma Božjih stvari in ki ne podpirajo njegovega namena. Nepravični ne bodo podedovali Božjega kraljestva, 1 Kor 6:9–10. Tisti, ki se veselijo v nepravičnosti, so prekleti, 2 Tes 2:12. Jezus Kristus nas lahko očisti vse nepravičnosti, 1 Jn 1:9. Nepravični kralj izkrivlja poti vse pravičnosti, Moz 29:23. Nepravični pravniki in sodniki polagajo temelje uničenja, Al 10:27. Pošiljam vas, da boste svet ošteli zaradi nepravičnih del, NaZ 84:87. Duša mora biti posvečena vse nepravičnosti, NaZ 88:17–18. Nagnjenje skoraj vseh ljudi je, da začnejo izvajati nepravično oblast, NaZ 121:39.