poltenost – polten Gl. tudi nečistovanje; neomadeževanost; poželenje – poželeti; prešuštvo; spolna nemoralnost Grešno nagnjenje oziroma želja po telesnem zadovoljstvu, zlasti spolna nemoralnost. Žena njegovega gospodarja je vrgla oči na Jožefa, 1 Mz 39:7. Kdor pogleda žensko, da jo poželi, je že prešuštvoval, Mt 5:28 (3 Ne 12:28). Vzdržite se mesenih poželenj, ki se vojskujejo proti duši, 1 Pt 2:11. Poželenje mesa in poželenje oči ni od Očeta, 1 Jn 2:16. Ne sledi več poželenju svojih oči, Al 39:9. S prestopkom svetih zakonov je človek postal polten, NaZ 20:20. Če bo kdo v srcu prešuštoval, ne bo imel Duha, NaZ 63:16. Opustite vse poželjive želje, NaZ 88:121. Ljudje so postajali meseni, polteni in hudičevski, Mz 5:13 (Moz 16:3; Mz 6:49).