Nefi, sin Helamanovega sina Nefija
Eden od dvanajstih nefijskih učencev v Mormonovi knjigi, ki jih je izvolil vstali Jezus Kristus (3 Ne 1:2–3; 19:4). Ta prerok je goreče molil h Gospodu za dobro svojega ljudstva. Nefi je slišal Gospodov glas (3 Ne 1:11–14). Nefija so prav tako obiskali angeli, izganjal je demone, svojega brata je obudil od mrtvih in pričeval tako, da niso mogli dvomiti (3 Ne 7:15–19; 19:4). Nefi je vodil zapis svetih spisov (3 Ne 1:2–3).
Tretja Nefijeva knjiga
Knjiga v Mormonovi knjigi, ki jo je napisal Nefijev sin Nefi. Prvih deset poglavij kaže na izpolnitev prerokb o Gospodovem prihodu. Dano je bilo znamenje Kristusovega rojstva; ljudstvo se je pokesalo, potem pa so spet postali hudobni. Naposled so divji viharji, potresi, močne nevihte in veliko uničenje najavili Kristusovo smrt. Poglavja od enajst do osemindvajset zapisujejo Kristusov prihod v Ameriko. To je osrednji del Tretje Nefijeve knjige. Veliko Kristusovih besed je podobnih njegovim pridigam, zapisanih v Svetem pismu (npr. Mt 5–7 in 3 Ne 12–14). Devetindvajseto in trideseto poglavje so Mormonove besede ljudstvom poslednjih dni.
Četrti Nefi
Ta knjiga ima le devetinštirideset verzov, vsa v enem poglavju, pa vendar obsega skoraj tristo let nefijske zgodovine (34–321 po Kr.). K zapisu je prispevalo več rodov piscev, vključno z Nefijem. Prvih devetnajst verzov govori o tem, da so se Nefijci in Lamanci, potem ko se jim je prikazal vstali Kristus, vsi spreobrnili k evangeliju. Vladali so mir, ljubezen in složnost. Trije nefijski učenci, ki jim je Kristus dovolil ostati na zemlji do njegovega drugega prihoda (3 Ne 28:4–9), so služili ljudem. Nefi je zapis zapustil sinu Amosu. Verzi od devetnajst do sedeminštirideset so zapis Amosovega delovanja (84 let) in delovanja njegovega sina Amosa (112 let). Leta 201 po Kr. je ponos povzročil težave med ljudmi, ki so se potem razdelili na razrede in ustanavljali lažne cerkve, da bi se okoristili (4 Ne 1:24–34).
Zadnji verzi Četrte Nefijeve knjige kažejo, da je ljudstvo spet postalo hudobno (4 Ne 1:35–49). Leta 305 po Kr. je umrl Amosov sin Amos, njegov brat Amáron pa je vse svete zapise skril na varno. Kasneje je Amáron zapise zaupal Mormonu, ki je zapisal veliko dogodkov svojega časa in jih potem okrajšal (Mrm 1:2–4).