Jeremija
Starozavezni prerok, ki se je rodil duhovniški družini in prerokoval v Judu od leta 626 do leta 586 pr. Kr. Živel je približno v času drugih velikih prerokov: Lehija, Ezekiela, Ozeja in Daniela.
Jeremija je bil za preroka posvečen v predsmrtnem življenju (Jer 1:4–5). Približno štirideset let je kot prerok učil zoper malikovanje in nemoralnost med judovskim ljudstvom (Jer 3:1–5; 7:8–10). Soočal se je z nenehnim nasprotovanjem in žaljenjem (Jer 20:2; 36:18–19; 38:4). Po padcu Jeruzalema so Judje, ki so pobegnili v Egipt, s seboj vzeli Jeremija (Jer 43:5–6), kjer so ga glede na običaj kamenjali do smrti.
Jeremijeva knjiga
Prvih šest poglavij vsebuje prerokbe, dane med Jošíjevo vladavino. Poglavja od sedem do dvajset so prerokbe v času Jojakíma. Poglavja od enaindvajset do osemintrideset obravnavajo vladavino Sedekíja. Poglavja od devetintrideset do štiriinštirideset vsebujejo prerokbe in opisujejo zgodovinske dogodke po padcu Jeruzalema. Petinštirideseto poglavje vsebuje obljubo Baruhu, njegovemu pisarju, da bo njegovo življenje obvarovano. Poglavja od šestinštirideset do enainpetdeset so prerokbe zoper tuje narode. Dvainpetdeseto poglavje je zgodovinski zaključek. Labanove medeninaste plošče, ki jih je dobil Nefi, so vsebovale nekatere Jeremijeve prerokbe (1 Ne 5:10–13). Jeremija je v Mormonovi knjigi omenjen še dvakrat (1 Ne 7:14; He 8:20).
Jeremijeva knjiga vključuje tudi potrditev o človekovem predsmrtnem obstoju in Jeremijevi vnaprejšnji poklicanosti (Jer 1:4–5); prerokbo o vrnitvi Izraela iz njihovega razkropljenega stanja, da bo Gospod zbral enega iz mesta, dva iz družine v Sion, prijetno deželo, kjer bosta Izrael in Juda lahko prebivala v varnosti in miru (Jer 3:12–19) in prerokbo o Gospodu, ki zbira Izrael iz severnih dežel tako, da pošilja številne »ribiče« in »lovce«, da jih najdejo (Jer 16:14–21). Ta dogodek poslednjih dni bo celo večje razsežnosti kot Mojzesova rešitev Izraela iz Egipta (Jer 16:13–15; 23:8).