Mormon, nefijski prerok
Nefijski prerok, vojaški general in pisec zapisov v Mormonovi knjigi. Mormon je živel okrog leta 311 do 385 po Kr. (Mrm 1:2, 6; 6:5–6; 8:2–3). Večino svojega življenja, začenši s petnajstimi leti, je bil vojaški vodja (Mrm 2:1–2; 3:8–12; 5:1; 8:2–3). Amáron je Mormonu naročil, naj se pripravi, da bo prevzel skrb za zapise in vodenje le-teh (Mrm 1:2–5; 2:17–18). Mormon je, potem ko je zapisal zgodovino svojega časa, velike Nefijeve plošče okrajšal na Mormonove plošče. Kasneje je ta sveti zapis predal sinu Moroniju. Te plošče so bile del zapisa, s katerega je Joseph Smith prevedel Mormonovo knjigo.
Mormonove besede
Majhna knjiga v Mormonovi knjigi. Mormon, urednik vseh zapisov, je med zadnjimi Amalekijevimi besedami v Omnijevi knjigi in prvimi besedami v Mozijevi knjigi, naredil ta manjši vrinek. (Gl. »Kratko pojasnilo o Mormonovi knjigi« na začetku Mormonove knjige.)
Mormonova knjiga
Knjiga v zbirki svetih spisov, znani kot Mormonova knjiga. Prvi dve poglavji govorita o Amáronu, nefijskemu preroku, ki je Mormonu naročil, kdaj in kje bo dobil plošče. Začele so se tudi strašne vojne in trije Nefijci so bili vzeti zaradi hudobije ljudi. Tretje in četrto poglavje govorita o Mormonu, ki je ljudstvo klical h kesanju, vendar so bili brezčutni in prevladala je še večja hudobija kot kdaj prej v vsem Izraelu. Peto in šesto poglavje opisujeta poslednje bitke med Nefijci in Lamanci. Mormon je bil ubit skupaj z večino nefijskega naroda. V sedmem poglavju je Mormon pred smrtjo klical ljudem — tedaj in v prihodnosti — naj se pokesajo. Osmo in deveto poglavje opisujeta, da je na koncu ostal le Mormonov sin Moroni. Zapisal je zaključne prizore smrti in pokola, vključno s pokončanjem nefijskega ljudstva, in prihodnjim rodovom in bralcem tega zapisa napisal sporočilo.