ljubosumnost – ljubosumen Gl. tudi zavidanje – zavidati Beseda ljubosumen, kot se uporablja v svetih spisih, ima dva pomena, prvič, biti goreč in imeti zelo nežne in globoke občutke o nečem oziroma nekom, in drugič, biti nevoščljiv oziroma nezaupljiv zaradi uspeha drugega. Imeti goreče občutke Jaz, Gospod, sem ljubosumen Bog, 2 Mz 20:5 (5 Mz 5:9; 6:15; Moz 11:22). Ljubosumen bom za svoje sveto ime, Ezk 39:25. Ves gorim za Jeruzalem in Sion, Zah 1:14. Biti nevoščljiv oziroma nezaupljiv Ljubosumnost je človekov bes, Prg 6:32–35. Akiš je postal ljubosumen na svojega sina, Etr 9:7. Opustite ljubosumje in strahove, NaZ 67:10.