pogum – pogumen Gl. tudi strah; vera Da nas ni strah, zlasti, če delamo, kar je prav. Bodite krepki in pogumni, 5 Mz 31:6 (Joz 1:6–7). Bodite zelo pogumni, da boste izpolnjevali in storili vse, kar je zapisano, Joz 23:6. Bog nam ni dal duha strahu, 2 Tim 1:7. Ko je slišal, se je v srcu opogumil, Al 15:4 (Al 62:1). Helamanovi sinovi so bili silno hrabrega poguma, Al 53:20–21. Nikoli nisem videl tako velikega poguma, Al 56:45. Pogum, bratje; in naprej, naprej k zmagi, NaZ 128:22.