zavidanje – zavidati Gl. tudi hlepeti; ljubosumnost – ljubosumen Želeti nekaj, kar pripada drugemu, je glede na svete spise napačno. Patriarhi so Jožefa iz zavidanja prodali v Egipt, Apd 7:9. Dobrotljivost ne zavida, 1 Kor 13:4 (Mor 7:45). Zavidanje prihaja iz ponosa, 1 Tim 6:4. Kjer je zavidanje, tam je zmeda in vsaka hudobna dela, Jak 3:16. Gospod je ljudem zapovedal, naj ne zavidajo, 2 Ne 26:32. Med Nefijevim ljudstvom ni bilo zavidanja, 4 Ne 1:15–18. Človeško zavidanje in srd sta moja stalna spremljevalca vse dneve mojega življenja, NaZ 127:2.