žetev Sveti spisi besedo žetev včasih uporabljajo v prenesenem pomenu, kar se navezuje na ljudi, ki pridejo v Cerkev, ki je Božje kraljstvo na zemlji, oziroma na čas sodbe, kot je drugi prihod Jezusa Kristusa. Minila je žetev, poletje je mimo, mi pa še nismo rešeni, Jer 8:20 (NaZ 56:16). Žetev je obilna, delavcev pa malo, Mt 9:37. Žetev je konec sveta, Mt 13:39. Kar bo človek sejal, bo tudi žel, Gal 6:7–9 (NaZ 6:33). Polje je belo že za žetev, NaZ 4:4. Žetev je končana in vaše duše niso odrešene, NaZ 45:2. Prišel je čas žetve in moja beseda se mora izpolniti, NaZ 101:64.