jeza Gl. tudi ljubezen; sovraštvo — sovražiti Jeza je pokazatelj razpoloženja. Gospod je svoje svete posvaril, naj brzdajo svojo jezo (Mt 5:22). Niti starš niti otrok ne smeta zlorabljati drugih v družini. V svetih spisih je jeza pogosto simbolično predstavljena z ognjem (2 Ne 15:25; NaZ 1:13). Kajn pa je bil silno besen in obraz mu je upadel, 1 Mz 4:5. Gospod je počasen v jezi in zelo milosten, Ps 145:8. Mil odgovor pomirja srd, Prg 15:1. Srdit človek izzove prepir, kdor pa je počasen za jezo, prepir pomiri, Prg 15:18 (Prg 14:29). Zaradi svojega imena zadržujem svojo jezo, Iz 48:9. Iztegoval sem svoje roke proti ljudstvu, ki me nenehno izziva k jezi, Iz 65:2–3. Če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo, Mt 5:39. Vi, očetje, ne jezite svojih otrok, Ef 6:4. Ker sem vam povedal resnico, ste name jezni, Moz 13:4. Te ljudi bom obiskal v svoji jezi, Al 8:29. Zoper nikogar se ne razvname njegov srd, razen zoper tistih, ki ne priznajo njegove roke v vsem, NaZ 59:21. Jaz, Gospod, sem jezen na hudobne, NaZ 63:32.