ceniti Gl. tudi čast – častiti – izkazati čast; spoštljivost Imeti nekoga oziroma nekaj za vredno in dragoceno, zlasti v evangeliju. Prezirali smo ga in nismo ga cenili, Iz 53:3–4. Tisto, kar ljudje visoko cenijo, je v Božjih očeh gnusoba, Lk 16:15. Vsakdo naj druge ceni bolj kot sebe, Flp 2:3. Pred Gospodom je vse meso enako, 1 Ne 17:35. Vsak naj svojega bližnjega ceni kakor samega sebe, Moz 27:4 (NaZ 38:24–25). Na dan svojega miru so moj nasvet jemali nalahko, NaZ 101:8.