srce Gl. tudi roditi — roditi se — roditi se v Bogu; strto srce Znamenje človekovega razuma in volje ter simboličen vir vseh čustev in občutkov. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, 5 Mz 6:5 (5 Mz 6:3–7; Mt 22:37; Lk 10:27; NaZ 59:5). Gospod si je poiskal moža po svojem srcu, 1 Sam 13:14. Človek vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce, 1 Sam 16:7. Ta, ki je čistih rok in čistega srca, se bo povzpel na Gospodovo goro in bo blagoslovljen, Ps 24:3–5 (2 Ne 25:16). Človek je, kar misli v svojem srcu, Prg 23:7. Elija bo srce očetov obrnil k otrokom in srce otrok k očetom, Mal 3:23–24 (Lk 1:17; NaZ 2:2; 110:14–15; 138:47; JS – ŽZ 1:38–39). Blagor čistim v srcu, Mt 5:8 (3 Ne 12:8). Človek govori iz dobrega ali hudobnega v svojem srcu, Lk 6:45. V srcu trdno odločeni hodite za Sinom, 2 Ne 31:13. Ali ste se duhovno rodili v Bogu in v srcu izkusili mogočno spremembo, Al 5:14. Gospodu za žrtev darujte strto srce in skesanega duha, 3 Ne 9:20 (3 Ne 12:19; Etr 4:15; Mor 6:2). V mislih in v srcu ti bom povedal po Svetem Duhu, NaZ 8:2.