uho Gl. tudi prisluhniti V svetih spisih je uho pogosto uporabljeno kot simbol človekove zmožnosti, da sliši in razume Božje stvari. Ušesa imajo, pa ne slišijo, Ps 115:6. Gospod mi prebuja uho, da slišim, Iz 50:4–5 (2 Ne 7:4–5). Ta, ki ima ušesa, da posluša, naj posluša, Mt 11:15. Z ušesi so težko slišali, Mt 13:15 (Mz 6:27). Oko še ni videlo, niti uho ni slišalo to, kar je Bog pripravil za tiste, ki ga ljubijo, 1 Kor 2:9 (NaZ 76:10). Hudič jim šepeče v ušesa, 2 Ne 28:22. Napnite ušesa, da boste slišali, Moz 2:9 (3 Ne 11:5). Velikokrat sem bil poklican in nisem hotel slišati, Al 10:6. Nastavi uho mojim besedam, Al 36:1 (Al 38:1; NaZ 58:1). Ni ušesa, ki ne bo slišalo, NaZ 1:2. Ušesa so odprta zaradi ponižnosti in molitve, NaZ 136:32.