svobodna volja Gl. tudi odgovornost — odgovoren; svoboda — svoboden Zmožnost in privilegij, ki ju Bog daje ljudem, da se odločajo in delujejo sami od sebe. Z vseh dreves smeš jesti, 1 Mz 2:16. Danes se odločite, komu boste služili, Joz 24:15 (Al 30:8; Mz 6:33). Človek sam od sebe ni bi mogel delovati, razen če ga ni privlačilo, 2 Ne 2:15–16. Ljudje se lahko svobodno odločijo za svobodo in večno življenje oziroma ujetništvo in smrt, 2 Ne 2:27. Svobodni ste; dovoljeno vam je, da delujete sami, He 14:30. Tretjino nebeških vojská je odvrnil zaradi njihove svobodne volje, NaZ 29:36. Mora biti, da bo hudič skušal človeške otroke, sicer ne bi mogli sami delovati, NaZ 29:39. Vsak naj se sam odloči, NaZ 37:4. Vsak lahko deluje glede na moralno svobodno voljo, ki sem mu jo dal, NaZ 101:78. Satan si je prizadeval izničiti človekovo svobodno voljo, Mz 4:3. Gospod je človeku dal svobodno voljo, Mz 7:32.