dar jezikov Gl. tudi duhovni darovi; jezik Dar Svetega Duha, ki navdihnjenim posameznikom omogoča, da govorijo, razumejo oziroma tolmačijo neznan jezik. Verjamemo v dar jezikov (ČV 1:7). Vse je navdal Sveti Duh in začeli so govoriti v tujih jezikih, Apd 2:4. Ta, ki govori v tujem jeziku, ne govori ljudem, temveč Bogu, 1 Kor 14:1–5, 27–28. Jeziki so za znamenje tistim, ki ne verjamejo, 1 Kor 14:22–28. Potem pride krst z ognjem in s Svetim Duhom; in potem lahko govorite v jeziku angelov, 2 Ne 31:13–14. Amaleki je vse ljudi opominjal, naj verjamejo v dar govora jezikov, Om 1:25. Nekaterim je dano, da govorijo jezike; drugim pa je dano tolmačenje jezikov, NaZ 46:24–25 (1 Kor 12:10; Mor 10:8, 15–16). Naj se izlije dar jezikov, NaZ 109:36.