gnusoba – gnusen Gl. tudi greh V svetih spisih nekaj, kar pravičnim in čistim povzroča gnus oziroma sovraštvo. Lažnive ustnice so Gospodu gnusoba, Prg 12:22. Ponos je gnusen v Gospodovih očeh, JakK 2:13–22. Hudobni so zapisani pogledu na lastne gnusobe, Moz 3:25. Omadeževanost je najgnusnejša od vseh grehov, razen umora in zanikanja Svetega Duha, Al 39:3–5. Gospodova togota se je razvnela zoper njihove gnusobe, NaZ 97:24.