svarilo — svariti Gl. tudi stražiti — stražarji Obvestiti oziroma opozoriti. Preroki, voditelji in starši druge svarijo in učijo, naj bodo poslušni Gospodu in njegovim naukom. Jakob je Nefijevo ljudstvo posvaril zoper vsakovrsten greh, JakK 3:12. Svarilni glas gre vsem ljudem, NaZ 1:4. Tvoje pridiganje naj bo svarilni glas, NaZ 38:41. To je dan svarila, NaZ 63:58. Vsakdo, ki je bil posvarjen, naj posvari bližnjega, NaZ 88:81. Svarim vas in vnaprej posvarim, tako da vam z razodetjem dajem to besedo modrosti, NaZ 89:4.