služenje Gl. tudi blaginja; ljubezen Izkazana skrb oziroma opravljeno delo v korist Bogu in drugim. Ko služimo drugim, služimo tudi Bogu. Danes se odločite, komu boste služili, Joz 24:15. Kar koli ste storili enemu od teh najmanjših, ste meni storili, Mt 25:35–45. Darujte svoja telesa v živo žrtev, ki je vaše razumno služenje, Rim 12:1. Z ljubeznijo služite drug drugemu, Gal 5:13. Dneve boš prebil v služenju Bogu, 2 Ne 2:3. Ko služite svojim soljudem, le Bogu služite, Moz 2:17. Tisti, ki posedujejo obljubljeno deželo, morajo služiti Bogu ali pa bodo izbrisani, Etr 2:8–12. Tisti, ki se podajajo na služenje Bogu, naj mu služijo z vsem srcem, NaZ 4:2. Gospod je dal zapovedi, naj ga človeštvo ljubi in mu služi, NaZ 20:18–19. Bogu služi v imenu Jezusa Kristusa, NaZ 59:5. Jaz, Gospod, z veseljem izkažem čast tistim, ki mi služijo, NaZ 76:5. Časti Boga, kajti samo njemu služi, Mz 1:15.