skušnjava – skušati Gl. tudi hudič; svobodna volja; vztrajati Preizkus zmožnosti človeka, da se namesto za húdo odloči za dobro; vaba, da greši in namesto za Bogom hodi za Satanom. Ne zapelji nas v skušnjavo, temveč nas reši hudega, Mt 6:13 (3 Ne 13:12). Bog ne bo dopustil, da bi bili skušani bolj, kot ste zmožni prenesti, 1 Kor 10:13. Kristus je bil skušan, prav kakor smo mi, Heb 4:14–15. Blagor človeku, ki prestane skušnjavo, Jak 1:12–14. Nasprotnikove skušnjave ne morejo premagati tiste, ki prisluhnejo Božji besedi, 1 Ne 15:24 (He 5:12). Človek sam od sebe ne bi mogel delovati, razen če ga ni eno ali drugo privlačilo, 2 Ne 2:11–16. Nenehno bdite in molite, da ne boste skušani bolj, kot lahko prenesete, Al 13:28. Učite jih, naj se vsaki hudičevi skušnjavi zoperstavijo z vero v Gospoda Jezusa Kristusa, Al 37:33. Vselej molite, da ne pridete v skušnjavo, 3 Ne 18:15, 18 (NaZ 20:33; 31:12; 61:39). Varuj se ponosa, da ne boš prišel v skušnjavo, NaZ 23:1. Adam je postal podvržen hudičevi volji, ker je podlegel skušnjavi, NaZ 29:39–40. Prepuščen sem bil vsakovrstnim skušnjavam, JS – ŽZ 1:28.