Učni pripomočki
Pismo Hebrejcem


Pismo Hebrejcem

Knjiga v Novi zavezi. Pavel je to pismo napisal judovskim članom Cerkve, da bi jih prepričal, da so se v Kristusu izpolnili pomembni vidiki Mojzesove postave in da jo je nadomestila višja Kristusova evangelijska postava. Ko se je Pavel na koncu svojega tretjega misijona vrnil v Jeruzalem (približno 60 let po Kr.), je ugotovil, da je še vedno veliko judovskih članov Cerkve predanih Mojzesovi postavi (Apd 21:20). To je bilo vsaj deset let potem, ko so na konferenci Cerkve v Jeruzalemu določili, da določene uredbe Mojzesove postave niso potrebne za odrešitev kristjanov drugih narodov. Očitno je Pavel kmalu po tistem pisal Hebrejcem, da bi jim z njihovim svetim spisom in z razumnim razlogom pokazal, zakaj Mojzesove postave ne smejo več izvajati.

Prvi dve poglavji pojasnita, da je Jezus večji kot angeli. Poglavja od tri do sedem Jezusa primerjajo z Mojzesom in z Mojzesovo postavo ter pričujejo, da je večji od obeh. Učijo tudi, da je Melkízedekovo duhovništvo večje kot Aronovo. Osmo in deveto poglavje opisujeta, kako so Mojzesove uredbe ljudi pripravile na Kristusovo delovanje in zakaj je Kristus posrednik nove zaveze (Al 37:38–45; NaZ 84:21–24). Deseto poglavje je opomin k marljivosti in zvestobi. Enajsto poglavje je govor o veri. Dvanajsto poglavje vsebuje opominjanja in pozdrave. Trinajsto poglavje navaja častno naravo zakonske zveze in pomembnost poslušnosti.