Seminare
Lesona mo Suesuega i le Fale: Mataupu Faavae ma Feagaiga 17–19 (Iunite 5)


Lesona mo Suesuega i le Fale

Mataupu Faavae ma Feagaiga 17–19 (Iunite 5)

Anomea o Sauniuniga mo le Faiaoga mo Suesuega i le Fale

Aotelega o Lesona mo Suesuega i le Fale i Aso Taitasi

O le aotelega lenei o mea na tutupu, aoaoga faavae, ma mataupu faavae na aoaoina e tagata aoga a’o latou suesueina le Mataupu Faavae ma Feagaiga 17–19 (iunite 5) e le o faamoemoe e aoao atu o se vaega o lau lesona. O le lesona e te aoaoina atu e taulai atu i na o ni nai vaega o nei aoaoga faavae ma mataupu faavae. Mulimuli i uunaiga a le Agaga Paia a o e mafaufau i manaoga o au tamaiti aoga.

Aso 1 (Mataupu Faavae ma Feagaiga 17)

E ala i le fautuaga a le Alii i Molimau e Toatolu o le Tusi a Mamona, na aoaoina ai e tagata aoga, afai e faaaoga lo tatou faatuatua i le Atua, e mafai ona tatou maua se molimau e uiga i upumoni tatou te mananao e iloa. O i latou o e ua maua se molimau o le upumoni ua i ai se tiutetauave e molimau atu e uiga i ai. Na molimau mai le Faaola lava Ia e moni le Tusi a Mamona.

Aso 2 (Mataupu Faavae ma Feagaiga 18)

I lenei lesona na aoaoina ai e tagata aoga, o le aoga o agaga e taua tele naua, na faapea ona puapuagatia ma maliu ai Iesu Keriso ina ia mafai ona salamo tagata uma ma foi atu i le Tama Faalelagi. Na iloa ai foi e tagata aoga afai tatou te fesoasoani i isi ia salamo ma o mai i le Alii, o le a tatou lagonaina le olioli faatasi ma i latou i le malo o le Atua. E mafai ona tatou faalogoina le siufofoga o Iesu Keriso a o tatou faitau i tusitusiga paia e ala i le mana o le Agaga.

Aso 3 (Mataupu Faavae ma Feagaiga 19:1-22)

Mai le fautuaga a le Faaola ia Matini Harisi, sa aoaoina ai e tagata aoga, na faataunuuina e Iesu Keriso le finagalo o Lona Tama ma o Iesu Keriso o le a faamasinoina i tatou e tusa ai ma a tatou galuega. Na aoaoina foi e tagata aoga e tatau ona tatou salamo i a tatou agasala po o le mafatia. O i latou e filifili e le salamo o le a mafatia i le faasalaga mo a latou agasala.

Aso 4 (Mataupu Faavae ma Feagaiga 19:23–41)

Sa aoao tagata aoga e uiga i le folafolaga a le Alii ia Matini Harisi: afai o le a aoao Matini e uiga ia te Ia, faalogo i Ana fetalaiga, ma savali i le agamalu o Lona Agaga, o le a faapea ona ia maua le filemu. O lenei folafolaga e faatatau foi ia i tatou. Sa fesoasoani foi le lesona i tagata aoga e aoao ai, afai tatou te faia le finagalo o le Alii, o le a Ia tuuina mai ia i tatou faamanuiaga e sili atu ona taua nai lo oa o le lalolagi.

Folasaga

O lenei lesona o le a fesoasoani i tagata aoga e iloa ai le manaomia o le salamo. O le a fesoasoani e faalolotoina ai lo latou malamalama e uiga i le Togiola a Iesu Keriso. O le tele o lo tatou malamalama e uiga i le taulaga ma le usiusitai o Iesu Keriso, o le tele foi lea o le faaitiitia o o tatou masalosaloga e uiga i lo tatou gafatia ona fesoasoani i le galuega a le Alii.

Fautuaga mo le Aoaoina Atu

Mataupu Faavae ma Feagaiga 17

Ua folafola mai e le Alii i Molimau e Toatolu o le a faatagaina i latou e vaai i papatusi ma isi mea paia

Aumai se mea faitino e ese lava i le vasega, ae aua le faatagaina tagata aoga e vaai i ai. A o amata le vasega, fai atu i tagata aoga sa e sau ma se mea faitino. Fesili atu i tagata aoga pe latou te talitonu o loo ia te oe le mea faitino e ui lava latou te le’i vaai i ai.

Valaaulia se tagata aoga e faitau leotele le Mataupu Faavae ma Feagaiga 17:2. Fai atu i le vasega e mulimuli i le faitauga, ma vaavaai mo le mea na manaomia ona i ai muamua i Molimau e Toatolu ona faatoa mafai lea ona latou vaai i papatusi auro.

  • Aisea e te manatu na manaomia ai ona i ai muamua i Molimau e Toatolu le faatuatua ona faatoa mafai lea ona latou vaai i papatusi?

Valaaulia se tagata aoga e faitau leotele le Mataupu Faavae ma Feagaiga 17:3–5. Fai atu i le vasega e mulimuli i le faitauga, ma vaavaai mo le mea na finagalo le Alii e fai e Molimau e Toatolu pe a uma ona latou vaai i papatusi auro ma isi mea paia.

  • O le a le mea na fetalai mai le Alii i Molimau e Toatolu e tatau ona latou faia pe a uma ona latou vaai i papatusi auro ma isi mea paia?

  • O le a le mea e manaomia mai e le Alii ia i tatou pe a uma ona tatou maua se molimau o le upumoni? (A uma ona tatou maua se molimau o le upumoni, ua i ai sa tatou tiutetauave e molimau atu e uiga i ai.)

Valaaulia tagata aoga e mafaufau loloto i mea ua latou iloa e moni ma le auala e mafai ona latou molimau atu ai e uiga i na mea.

Mataupu Faavae ma Feagaiga 18–19

Ua fetalai mai le Alii e uiga i Ona puapuaga ma aoao mai le taua o le salamo

Faaali atu i tagata o le vasega se fualaauaina, pe faaali atu se ata o se fualaauaina. Fesili atu ia i latou pe faapefea ona tatou iloa ua saunia le fualaauaina mo le taumafaina. (E faaalia i ona foliga vaaia, po o isi vaaiga ua matua.)

Valaaulia se tagata aoga e faitau leotele le Mataupu Faavae ma Feagaiga 18:6. Fai atu i le vasega e mulimuli i le faitauga, ma vaavaai mo le mea na fetalai mai le Alii ua matua i le amioleaga.

  • O le a sou manatu i le uiga o le “ua matua aʼe le lalolagi i le amioleaga”?

  • O a faamaoniga ua e vaai ai ua tupu lenei mea?

Valaaulia tagata aoga e faitau filemu le Mataupu Faavae ma Feagaiga 18:10 (o se vaega o se fuaitau o mau tauloto), ma vaavaai mo lagona o le Alii e uiga i tagata uma, e oo lava ia i latou o e ua matua i le amioleaga. O le isi, fai atu ia i latou e faitau faatasi leotele le Mataupu Faavae ma Feagaiga 18:10, i ni taimi se tele seia oo ina mafai e tagata uma o le vasega ona tauloto mai le manatua.

  • E faapei lagona o le Alii e uiga i Lana fanau?

  • E mafai faapefea e le iloaina o lenei mea ona aafia ai le ala e te taulima ai i latou e siomia oe?

  • E mafai faapefea ona iloa e se tasi e taua tele o ia i le Atua?

Faailoa atu, o le tele lava o tulaga, o le taua o se mea e fuafua lea i le tele o se tupe e naunau se tasi e totogi mo lena mea. Atonu e te manao e faaali atu ni nai mea faitino e eseese o latou taua e faaalia ai lenei manatu. Valaaulia se tagata aoga e faitau leotele le Mataupu Faavae ma Feagaiga 18:11–12. Fai atu i le vasega e mulimuli i le faitauga, ma vaavaai mo le tau na totogi e le Faaola mo o tatou agaga.

  • O le a le tau na totogiina mo o tatou agaga? Aisea na totogiina ai? (Atonu e te manao e tusi le mataupu faavae lenei i luga o le laupapa: O le taua o tagata taitasi uma lava e matua tele naua o lea, na puapuagatia ai Iesu Keriso ma maliu ina ia mafai ona tatou salamo ma toe foi atu i le Tama Faalelagi.)

  • O le a le mea a le salamo e fai i le tatou o mai i le Faaola?

Ina ia fesoasoani i tagata aoga ia malamalama lelei i le auala e fesoasoani ai le salamo ia tatou o mai i le Faaola, fai atu i se tagata aoga e faitau leotele le fuaitau lenei mai le Faamaoni i le Faatuatua:

“O le salamo e sili atu nai lo na o le faailoa atu o mea sese ua fai. O se suiga o le mafaufau ma le loto lea e aumaia ai ia te oe se vaaiga fou e uiga i le Atua, e uiga ia te oe, ma le lalolagi. E aofia ai le liliuese mai le agasala ma liliu atu i le Atua mo le faamagaloga. E uunaia e le alofa mo le Atua ma le manao moni e usitai i Ana poloaiga” (Faamaoni i le Faatuatua: O Se Tusitaiala o le Talalelei [2004], 132).

Uunaia tagata aoga e mafaufau i soo se agasala, amioga, ma uiga atonu e manaomia ona latou o ese mai ai ina ia mafai ona salamo ma o mai ia Keriso.

Tusi le mau faasino lenei i luga o le laupapa: Mataupu Faavae ma Feagaiga 18:13–16.

Valaaulia ni nai tagata aoga e auauai i le faitauina leotele o nei fuaiupu a’o mulimuli le vasega i le faitauga. Atonu e te manao e fautua atu i tagata aoga e faailoga soo se upu salamo i nei fuaiupu (ua salamo ma le salamo). A uma ona faitau ia fuaiupu taitasi, fesili atu i le vasega po o le a le mea o loo aoao mai e lena fuaiupu e uiga i le salamo. E mafai ona e faailoa atu o le Mataupu Faavae ma Feagaiga 18:15-16 o se mau tauloto.

Faaopoopo atu upumoni e faailoa mai e tagata aoga i le laupapa. Atonu e faailoa mai e tagata aoga ni mataupu faavae eseese, ae ia mautinoa ia manino, afai tatou te fesoasoani atu i isi ina ia salamo ma o mai i le Alii, o le a tatou lagonaina le olioli faatasi ma i latou i le malo o le Atua.

Valaaulia tagata aoga e mafaufau pe ono faapei le taimi latou te toe foi atu ai i le afioaga o le Atua ina ia faamasinoina. Fesili atu i ai pe o faapefea ona latou fuafua e sauniuni mo lena fuafuaga maoae. Valaaulia se tagata aoga e faitau leotele le Mataupu Faavae ma Feagaiga 19:4. Fai atu i le vasega e mulimuli i le faitauga, ma vaavaai mo mea e tatau ona tatou faia e saunia ai mo lena aso.

  • E tusa ai ma lenei fuaiupu, o le a le mea e tupu pe afai tatou te filifili e le salamo?

Valaaulia tagata aoga e faitau filemu le Mataupu Faavae ma Feagaiga 19:13–19. Fai atu ia i latou e vaavaai mo taunuuga mo i latou o e filifili e le salamo.

  • E tusa ai ma le Mataupu Faavae ma Feagaiga 19:16–19, o le a le mafuaaga na tuuina mai e le Faaola mo le pogai na Ia puapuagatia ai mo a tatou agasala? (Atonu e te manao e faaopoopo le aoaoga faavae lenei i luga o le laupapa: Sa puapuagatia le Faaola mo a tatou agasala ina ia mafai ona tatou salamo ma ia le puapuagatia e pei ona sa oo i ai o Ia.)

Mafaufau e faaali atu i tagata aoga se ata o le Faaola i Ketesemane, e pei o Iesu o loo Tatalo i Ketesemane (Tusi Ata o le Talalelei [2009], nu. 56; tagai foi i le LDS.org). Faamatala atu o le tele o tala e uiga i puapuaga o Iesu Keriso o loo tuuina mai e se isi tagata nai lo o Ia lava (tagai i le Mataio 26:36–39; Luka 22:39–44), ae o le Mataupu Faavae ma Feagaiga 19 o loo i ai le fetalaiga patino a le Faaola e uiga i Ona puapuaga.

Valaaulia tagata aoga e toe faamanatu filemu le Mataupu Faavae ma Feagaiga 19:18–19, ma vaavaai mo auala na faamatala ai e le Faaola ia puapuaga na Ia oo i ai i le taimi o le Togiola.

Tusi fesili nei e lua i luga o le laupapa:

O le fea o vaega o le fetalaiga a le Faaola o Ona puapuaga e anoa ia te oe? Aisea?

O le a se vaega o le fetalaiga a le Faaola e fesoasoani e faateleina ai lou naunau e salamo ma toe foi atu ia te Ia?

Valaaulia tagata aoga e filifili se tasi o fesili ma talanoaina a latou tali ma se paga.

Valaaulia tagata aoga e usu pe faalogologo i upu o le viiga “Ou te Tu ma Ofo” (Viiga, nu. 107). Fai atu ia i latou e mafaufau loloto i upu o lenei viiga ma mafaufau i mea ua faia e le Faaola mo i latou.

Afai e lava le taimi, valaaulia tagata aoga e faasoa mai a latou molimau e uiga i le Faaola ma faamanuiaga o le salamo. Uunaia i latou e galulue i soo se lagona po o uunaiga sa latou maua ina ia salamo ma o mai i le Faaola.

Ina ia faaiuina lenei lesona, valaaulia tagata aoga e tauloto le Mataupu Faavae ma Feagaiga 19:23 mai o latou manatua pe faitau faatasi mai a latou tusitusiga paia. Fesili atu pe o a auala latou te manatu e faatatau ai lenei mau tauloto i le salamo ma le faamoemoe o le faamagaloga.

Iunite e Sosoo Ai (Mataupu Faavae ma Feagaiga 20–23)

O a mea o tatou faia i le Ekalesia i aso nei o loo tutusa ai ma le taimi na faatulagaina ai le Ekalesia i le aso 6 o Aperila, 1830? O a tulaga e manaomia mo le papatisoga? O faapefea ona faatonuina se e umia le perisitua i le faamanuiaina o le faamanatuga? O a tiute o se aoao po o se ositaulaga? O le a iloa e tagata aoga tali i fesili nei a o latou suesue i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 20–23.