76. razdelek
Videnje, dano preroku Josephu Smithu in Sidneyju Rigdonu v Hiramu v Ohiu 16. februarja 1832. Življenjska zgodba Josepha Smitha v uvodu zapisa naslednjega videnja navaja: »Po vrnitvi s konference v Amherstu sem nadaljeval s prevajanjem svetih spisov. Iz raznih razodetij, ki so bila prejeta, je bilo očitno, da so bile številne pomembne točke, ki so se nanašale na človekovo odrešitev, iz Svetega pisma vzete oziroma izgubljene, preden je bilo sestavljeno. Iz resnic, ki so ostale, se je zdelo samoumevno, da če Bog vsakega poplača po delih, storjenih v telesu, mora izraz ‛nebesa’, ki naj bi postala večni dom svetih, vključevati več kot eno kraljestvo. Ko sva s starešino Rigdonom torej /…/ prevajala Evangelij svetega Janeza, sva imela naslednje videnje.« Prerok je v času, ko je bilo dano naslednje videnje, prevajal devetindvajseti verz petega poglavja Evangelija po Janezu.
1–4 Gospod je Bog. 5–10 Skrivnosti kraljestva bodo razodete vsem zvestim. 11–17 Vsi bodo vstali bodisi v vstajenju pravičnih bodisi krivičnih. 18–24 Prebivalci številnih svetov se zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa Bogu rodijo kot sinovi in hčerke. 25–29 Božji angel je padel in postal hudič. 30–49 Sinovi pogubljenja prenašajo večno prekletstvo; vsi drugi dosežejo neko stopnjo odrešitve. 50–70 Opisana sta slava in plačilo povzdignjenih bitij v celestialnem kraljestvu. 71–80 Opisani so tisti, ki bodo podedovali terestrialno kraljestvo. 81–113 Pojasnjen je položaj tistih v telestialni, terestrialni in celestialni slavi. 114–119 Zvesti lahko skrivnosti Božjega kraljestva vidijo in razumejo z močjo Svetega Duha.
1 Prisluhnite, o nebesa, nastavi uho, o zemlja, in radostite se prebivalci le-te, kajti Gospod je Bog in razen njega ni drugega Odrešenika.
2 Njegova modrost je velika, njegove poti so čudovite in nihče ne more spoznati razsežnosti njegovih dejanj.
3 Njegovi nameni se ne izjalovijo, niti ni nikogar, ki lahko zadrži njegovo roko.
4 Iz večnosti v večnost je isti in ni konca njegovih let.
5 Kajti tako govori Gospod: Jaz, Gospod, sem milosten in milostljiv s tistimi, ki se me bojijo, in z veseljem izkažem čast tistim, ki mi do konca služijo pravično in v resnici.
6 Njihovo plačilo bo veliko in njihova slava bo večna.
7 In razodel jim bom vse skrivnosti, da, vse skrite skrivnosti svojega kraljestva iz starodavnih dni, in v prihodnjih vekih, jim bom razkril blagohotni sklep svoje volje glede vsega, kar zadeva moje kraljestvo.
8 Da, poznali bodo celo čudesa večnosti in pokazal jim bom prihodnje stvari, in sicer stvari številnih rodov.
9 In njihova modrost bo velika in njihovo razumevanje doseglo nebesa; in pred njimi bo modrost modrih prešla in bo razumevanje razumnih postalo ničvredno.
10 Kajti s svojim Duhom jih bom razsvetlil in s svojo močjo jim bom razkril skrivnosti svoje volje — da, in sicer tisto, česar oko še ni videlo, niti uho slišalo, niti še ni prišlo v človeško srce.
11 Midva, Joseph Smith ml. in Sidney Rigdon, ki naju je Duh navdal šestnajstega dne v februarju, v Gospodovem letu tisoč osemsto in dvaintrideset —
12 z močjo Duha so se nama oči odprle in najino razumevanje je bilo razsvetljeno, tako da sva videla in razumela Božje stvari —
13 in sicer tiste stvari, ki so bile od začetka, preden je bil svet, ki jih je Oče posvetil po svojem edinorojenem Sinu, ki je bil v Očetovem objemu, in sicer od začetka;
14 o katerem pričujeva; in pričevanje, s katerim pričujeva, je polnost evangelija Jezusa Kristusa, ki je Sin, ki sva ga videla in s katerim sva govorila v nebeškem videnju.
15 Kajti medtem ko sva delala prevajalsko delo, ki nama ga je določil Gospod, sva prišla do devetindvajsetega verza v petem poglavju Evangelija po Janezu, ki nama je bil dan takole:
16 Govoreč o vstajenju mrtvih, glede tistih, ki bodo slišali glas Sina človekovega:
17 In vstali bodo; tisti, ki so delali dobro, v vstajenju pravičnih; in tisti, ki so delali húdo, v vstajenju krivičnih.
18 Zaradi tega sva se sedaj čudila, kajti dano nama je bilo po Duhu.
19 In ko sva o tem premišljevala, se je Gospod dotaknil oči najinega razumevanja in so se nama odprle in naokrog je sijala Gospodova slava.
20 In videla sva slavo Sina, na Očetovi desnici, in prejela od njegove polnosti;
21 in videla svete angele, in tiste, ki so posvečeni pred njegovim prestolom, časteč Boga, in Jagnje, ki ga častijo na veke vekov.
22 In sedaj, po številnih pričevanjih, s katerimi se je pričevalo o njem, je to pričevanje, poslednje od vseh, s katerim pričujeva o njem: Da živí!
23 Kajti videla sva ga, in sicer na Božji desnici; in slišala sva glas, ki je pričeval, da je Očetov Edinorojeni —
24 da so in so bili z njim in preko njega in zaradi njega ustvarjeni svetovi in prebivalci le-teh so sinovi in hčere, rojeni Bogu.
25 In tudi to sva videla in pričujeva, da je bil Božji angel, ki je imel v Božji navzočnosti oblast, ki se je uprl edinorojenemu Sinu, ki ga je Oče ljubil in ki je bil v Očetovem objemu, izgnan iz navzočnosti Boga in Sina,
26 in se je imenoval Poguba, kajti nebesa so se zjokala nad njim — bil je Lucifer, sin jutra.
27 In videla sva in glej, padel je! Padel je, in sicer sin jutra!
28 In ko naju je še navdajal Duh, nama je Gospod zapovedal, naj videnje zapiševa; kajti videla sva Satana, tisto staro kačo, in sicer hudiča, ki se je uprl Bogu in si prizadeval polastiti kraljestvo našega Boga in njegovega Kristusa —
29 zatorej se vojskuje z Božjimi svetimi in jih obda okrog in okrog.
30 In videla sva videnje o trpljenju tistih, s katerimi se je vojskoval in jih premagal, kajti tako je k nama prišel Gospodov glas:
31 Tako govori Gospod glede vseh tistih, ki poznajo mojo moč in so je bili deležni in so dopustili, da jih je premagala hudičeva moč in da so zanikali resnico in kljubovali moji moči —
32 to so tisti, ki so sinovi pogubljenja, o katerih pravim, da bi bilo zanje bolje, da se ne bi nikoli rodili;
33 kajti posode srda so, obsojeni, da bodo prenašali Božji srd, s hudičem in njegovimi angeli v večnosti;
34 glede katerih sem rekel, da zanje ni odpuščanja v tem svetu niti v prihodnjem svetu —
35 ker so zanikali Svetega Duha, potem ko so ga prejeli, in ker so zanikali Očetovega edinorojenega Sina, ker so ga križali sami sebi in ga javno sramotili.
36 To so tisti, ki bodo šli v jezero ognja in žvepla s hudičem in njegovimi angeli —
37 in edini, nad katerimi bo druga smrt sploh imela moč;
38 da, resnično, edini, ki ob Gospodovem lastnem času ne bodo odkupljeni, potem ko bodo prenašali njegov srd.
39 Kajti vsi drugi bodo vstali ob vstajenju mrtvih, zaradi zmagoslavja in slave Jagnjeta, ki so ga ubili, ki je bil v Očetovem objemu, preden so bili ustvarjeni svetovi.
40 In to je evangelij, vesele novice, o katerem nama je pričeval glas iz nebes —
41 da je prišel na svet, in sicer Jezus, da bo za svet križan in da bo nosil grehe sveta in da bo svet posvetil in da ga bo očistil vse nepravičnosti;
42 da bi bili po njem odrešeni vsi, ki mu jih je Oče dal v varstvo in so bili ustvarjeni po njem;
43 ki poveliča Očeta in odreši vsa dela njegovih rok, razen tistih sinov pogubljenja, ki Sina zanikajo, potem ko ga je Oče razodel.
44 Zatorej odreši vse, razen njih — šli bodo v večno kazen, ki je neskončna kazen, ki je večna kazen, da bodo vladali s hudičem in njegovimi angeli v večnosti, kjer njihov črv ne umre in ogenj ne ugasne, kar je njihovo mučenje —
45 in konca le-tega, niti kraja le-tega, niti njihovega mučenja ne pozna nihče;
46 niti ni bilo razodeto, niti ni, niti ne bo razodeto človeku, razen tistim, ki jih bo to doletelo;
47 vendar jaz, Gospod, to pokažem v videnju številnim, vendar ga takoj spet končam;
48 zatorej konca, širine, višine, globine in bede le-tega ne razumejo, niti nihče, razen tistih, ki so zapisani tej obsodbi.
49 In slišala sva glas, govoreč: Videnje zapišita, kajti glejta, to je konec videnja o trpljenju brezbožnih.
50 In spet pričujeva — kajti videla sva in slišala in to je pričevanje o Kristusovem evangeliju glede tistih, ki bodo vstali v vstajenju pravičnih —
51 to so tisti, ki so sprejeli pričevanje o Jezusu in verjeli v njegovo ime in so se krstili na način njegovega pokopa, tako da so bili pokopani v vodo v njegovem imenu in to glede na zapoved, ki jo je dal —
52 da bodo z izpolnjevanjem zapovedi lahko umiti in očiščeni vseh svojih grehov in prejeli Svetega Duha s polaganjem rok tistega, ki je posvečen in pečaten v to polnomočje —
53 in ki premagajo z vero in jih pečati Sveti Duh obljube, ki ga Oče pošilja na vse tiste, ki so pravični in zvesti.
54 To so tisti, ki so cerkev Prvorojenega.
55 To so tisti, katerim je Oče v roke dal vse —
56 to so tisti, ki so duhovniki in kralji, ki so prejeli od njegove polnosti in od njegove slave;
57 in so duhovniki Najvišjega po Melkízedekovem redu, ki je bil po Henohovem redu, ki je bil po redu edinorojenega Sina.
58 Zatorej so, kakor je zapisano, bogovi, in sicer Božji sinovi —
59 zatorej je vse njihovo, bodisi življenje ali smrt, ali sedanje stvari ali prihodnje stvari, vse so njihove in Kristusovi so in Kristus je od Boga.
60 In premagali bodo vse stvari.
61 Zatorej naj se nihče ne ponaša v človeku, temveč naj se raje ponaša v Bogu, ki si bo pod nogami podvrgel vse sovražnike.
62 Ti bodo prebivali v navzočnosti Boga in njegovega Kristusa na veke vekov.
63 To so tisti, ki jih bo privedel s seboj, ko bo prišel na oblakih neba, da bo na zemlji vladal svojemu ljudstvu.
64 To so tisti, ki bodo imeli delež pri prvem vstajenju.
65 To so tisti, ki bodo vstali v vstajenju pravičnih.
66 To so tisti, ki so prišli na goro Sion in v mesto živega Boga, na sveti kraj, najsvetejši od vseh.
67 To so tisti, ki so prišli v brezštevilno skupino angelov, na obči zbor in v cerkev Henoha ter Prvorojenega.
68 To so tisti, katerih imena so zapisana v nebesih, kjer sta Bog in Kristus sodnika vseh.
69 To so tisti, ki so pravični ljudje, ki so postali popolni preko Jezusa, posrednika nove zaveze, ki je izpeljal to popolno odkupno daritev s prelivanjem svoje lastne krvi.
70 To so tisti, katerih telo je celestialno, katerih slava je ta od sonca, in sicer slava Boga, najvišjega med vsemi, o katerega slavi sonca na nebesnem svodu je pisano kot o značilni.
71 In spet, videla sva terestrialni svet, in glejte in glej, to so tisti, ki so od terestrialnega, katerih slava se razlikuje od te od cerkve Prvorojenega, ki je prejela Očetovo polnost, prav kakor se luna razlikuje od sonca na nebesnem svodu.
72 Glejte, to so tisti, ki so umrli brez postave;
73 in tudi tisti, ki so človeški duhovi, pridržani v ječi, ki jih je Sin obiskal in jim pridigal evangelij, da se jim bo lahko sodilo glede na ljudi v mesu;
74 ki pričevanja o Jezusu niso prejeli v mesu, temveč so ga prejeli kasneje.
75 To so tisti, ki so častivredni ljudje zemlje, ki jih je zaslepila človeška zvitost.
76 To so tisti, ki prejmejo od njegove slave, vendar ne od njegove polnosti.
77 To so tisti, ki prejmejo Sinovo navzočnost, vendar ne Očetove polnosti.
78 Zatorej so terestrialna telesa in ne celestialna telesa in se razlikujejo po slavi, kakor se luna razlikuje od sonca.
79 To so tisti, ki niso hrabri v pričevanju o Jezusu, zatorej ne prejmejo krone nad kraljestvom našega Boga.
80 In to je sedaj konec videnja, ki sva ga videla o terestrialnem, ki nama ga je Gospod zapovedal zapisati, ko naju je še navdajal Duh.
81 In spet, videla sva slavo telestialnega, katerega slava je ta od manjšega, prav kakor se slava zvezd razlikuje od slave lune na nebesnem svodu.
82 To so tisti, ki niso sprejeli Kristusovega evangelija, niti pričevanja o Jezusu.
83 To so tisti, ki ne zanikajo Svetega Duha.
84 To so tisti, ki so vrženi v pekel.
85 To so tisti, ki se jih od hudiča ne bo odkupilo do poslednjega vstajenja, dokler Gospod, in sicer Kristus Jagnje, ne bo dokončal svojega dela.
86 To so tisti, ki njegove polnosti ne prejmejo v večnem svetu, temveč po Svetem Duhu po delovanju terestrialnih;
87 in terestrialni po delovanju celestialnih.
88 In tudi telestialni ga sprejmejo po delovanju angelov, ki so določeni, da jim služijo, oziroma ki so določeni, da jim kot duhovi služijo, kajti dediči bodo odrešitve.
89 In tako sva videla, v nebeškem videnju, slavo telestialnega, ki presega vse razumevanje;
90 in nihče drug je ne pozna kakor tisti, kateremu jo je razodel Bog.
91 In tako sva videla slavo terestrialnega, ki v vsem prekaša slavo telestialnega, in sicer po slavi in po moči in po mogočnosti in po gospostvu.
92 In tako sva videla slavo celestialnega, ki prekaša vse stvari — kjer Bog, in sicer Oče, vlada na svojem prestolu na veke vekov;
93 pred prestolom katerega se vse priklanja v ponižni spoštljivosti in ga slavi na veke vekov.
94 Tisti, ki prebivajo v njegovi navzočnosti, so cerkev Prvorojenega; in vidijo, kakor se jih vidi, in spoznajo, kakor so spoznani, ker so prejeli od njegove polnosti in od njegove milostljivosti;
95 in napravi jih enakovredne po moči in po mogočnosti in po gospostvu.
96 in slava celestialnega je eno, prav kakor je slava sonca eno.
97 In slava terestrialnega je eno, prav kakor je slava lune eno.
98 In slava telestialnega je eno, prav kakor je slava zvezd eno, kajti kakor se po slavi ena zvezda razlikuje od druge, celo tako se po slavi ena razlikuje od druge v telestialnem svetu;
99 kajti ti so tisti, ki so Pavlovi in Apolovi in Kefovi.
100 Ti so tisti, ki pravijo, da so eni od enega in drugi od drugega — eni Kristusovi in drugi Janezovi in eni Mojzesovi in drugi Eliasovi in eni Ezaijevi in drugi Izaijevi in eni Henohovi;
101 toda niso sprejeli evangelija, niti pričevanja o Jezusu, niti prerokov, niti večne zaveze.
102 Navsezadnje so vsi ti tisti, ki ne bodo zbrani s svetimi, da bodo vzeti v cerkev Prvorojenega in sprejeti na oblak.
103 Ti so tisti, ki so lažnivci in čarodeji in prešuštniki in razvratniki in kdor ljubi laž in si izmišljuje laži.
104 Ti so tisti, ki so na zemlji prenašali Božji srd.
105 Ti so tisti, ki so prenašali maščevanje večnega ognja.
106 Ti so tisti, ki so vrženi v pekel in prenašajo srd vsemogočnega Boga do polnosti časov, ko si bo Kristus pod nogami podvrgel vse sovražnike in bo izpopolnil svoje delo;
107 ko bo predal kraljestvo in ga izročil Očetu, brezmadežnega, rekoč: Premagal sem in sam tlačil stiskalnico, in sicer stiskalnico silovitosti srda vsemogočnega Boga.
108 Nato bo okronan s krono svoje slave, da bo sedel na prestolu svoje moči, da bo kraljeval na veke vekov.
109 Toda glejte, in glej, videla sva slavo in prebivalce telestialnega sveta, da so bili brezštevilni kakor zvezde na nebesnem svodu oziroma kakor je peska na morski obali;
110 in slišala sva Gospodov glas, govoreč: Vsi ti bodo upognili koleno in vsak jezik bo priznal njemu, ki sedi na prestolu na veke vekov;
111 kajti sodilo se jim bo po njihovih delih in vsak bo prejel po svojih delih, svoje gospostvo, v bivališčih, ki so pripravljena;
112 in bodo služabniki Najvišjega; toda tja, kjer prebivata Bog in Kristus, ne morejo priti, svetovi brez konca.
113 To je konec videnja, ki sva ga videla, katerega nama je bilo zapovedano zapisati, ko naju je še navdajal Duh.
114 Toda velika in čudovita so Gospodova dela in skrivnosti njegovega kraljestva, ki nama ga je pokazal, kar presega vse razumevanje po slavi in po moči in po gospostvu;
115 kar nama je zapovedal, naj ne zapiševa, ko naju je še navdajal Duh, in ni zakonito, da bi človek spregovoril;
116 niti jih človek ne more razkriti, kajti videti in razumeti jih je moč samo z močjo Svetega Duha, ki ga Bog pošlje na tiste, ki ga ljubijo in se pred njem očiščujejo;
117 katerim daje ta privilegij, da sami vidijo in spoznajo;
118 da bi lahko z močjo in razodetjem Duha, ko so še v mesu, zmogli prenesti njegovo navzočnost v svetu slave.
119 In Bogu in Jagnjetu bodi slava in čast in gospostvo na veke vekov. Amen.