Uvod
    Footnotes
    Theme

    Uvod

    Nauk in zaveze je zbir božanskih razodetij in navdihnjenih izjav, danih za ustanovitev in upravljanje Božjega kraljestva na zemlji v poslednjih dneh. Čeprav je večina razdelkov namenjena članom Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, so sporočila, svarila in opomini v korist vsega človeštva in vse ljudi vsepovsod vabijo, naj prisluhnejo glasu Gospoda Jezusa Kristusa, ki jim govori za njihovo posvetno blaginjo in njihovo večno odrešitev.

    Večino razodetij v tej zbirki je prejel Joseph Smith ml., prvi prerok in predsednik Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Druga so objavili nekateri njegovi nasledniki v Predsedstvu (gl. glave 135., 136. in 138. razdelka NaZ ter Prvo in Drugo uradno izjavo).

    Knjiga Nauk in zaveze je s Svetim pismom, Mormonovo knjigo in Dragocenim biserom eno od standardnih del Cerkve. Vendar je Nauk in zaveze edinstvena, ker to ni prevod starodavnega dokumenta, temveč je sodobnega izvora in jo je Bog dal po svojih izvoljenih prerokih za obnovo svojega svetega dela in ustanovitev Božjega kraljestva na zemlji v teh dneh. V razodetjih je slišati blag, toda odločen glas Gospoda Jezusa Kristusa, ki ponovno govori v razdobju polnosti časov, in delo, ki se je s tem začelo, je priprava na njegov drugi prihod kot izpolnitev in v soglasju z besedami vseh svetih prerokov, odkar se je začel svet.

    Joseph Smith ml. se je rodil 23. decembra 1805 v Sharonu v okraju Windsor v Vermontu. V otroštvu se je z družino preselil v današnji Manchester v zahodni New York. Prav ko je živel tam, je spomladi 1820, ko mu je bilo štirinajst let, doživel svoje prvo videnje, v katerem sta se mu prikazala sam Bog, Večni Oče, in njegov Sin Jezus Kristus. V tem videnju mu je bilo povedano, da prave Cerkve Jezusa Kristusa, ki je bila ustanovljena v času Nove zaveze in ki je izvajala polnost evangelija, na zemlji ni več. Sledila so druga božanska razodetja, v katerih ga je učilo veliko angelov; pokazano mu je bilo, da ima Bog zanj na zemlji posebno delo in da bo po njem na zemlji obnovljena Cerkev Jezusa Kristusa.

    Sčasoma je Joseph Smith z božansko pomočjo lahko prevedel in objavil Mormonovo knjigo. Medtem je njega in Oliverja Cowderyja maja 1829 Janez Krstnik posvetil v Aronovo duhovništvo (gl. NaZ 13) in kmalu po tistem so ju starodavni apostoli Peter, Jakob in Janez posvetili tudi v Melkízedekovo duhovništvo (gl. NaZ 27:12). Sledile so druge posvetitve, v katerih so Mojzes, Elija, Elias in številni starodavni preroki podelili duhovniške ključe (gl. NaZ 110; 128:18, 21). Te posvetitve so bile dejansko obnovitev božanskega polnomočja človeku na zemlji. Prerok Joseph Smith je 6. aprila 1830 pod nebeškim vodstvom ustanovil Cerkev in tako prava Cerkev Jezusa Kristusa med ljudmi kot ustanova ponovno deluje s polnomočjem za poučevanje evangelija in izvajanje odrešilnih uredb (gl. NaZ 20 in Dragoceni biser, Joseph Smith — Življenjska zgodba 1).

    Ta sveta razodetja so prejeli v odgovor na molitev v stiski in so nastala v resničnih življenjskih situacijah, vključujoč resnične ljudi. Prerok in njegovi družabniki so iskali božansko vodstvo in ta razodetja potrjujejo, da so ga prejeli. V razodetjih lahko vidimo obnovo in razkritje evangelija Jezusa Kristusa ter pričetek razdobja polnosti časov. V teh razodetjih je prav tako prikazana selitev Cerkve na zahod iz New Yorka in Pensilvanije v Ohio, v Misuri, v Illinois in slednjič v Veliko kotlino v Zahodni Ameriki ter silna prizadevanja svetih pri poizkusih, da bi v sodobnih dneh na zemlji zgradili Sion.

    Več zgodnejših razdelkov vključuje zadeve glede prevajanja in objave Mormonove knjige (gl. 3., 5., 10., 17. in 19. razdelek). Nekateri kasnejši razdelki odražajo delo preroka Josepha Smitha pri navdihnjenem prevodu Svetega pisma, pri čemer so bili razodeti številni pomembni doktrinarni razdelki (gl., npr., 37., 45., 73., 76., 77., 86., 91. in 132. razdelek, ki je vsak neposredno povezan s prevodom Svetega pisma).

    V razodetjih so objavljeni evangelijski nauki s pojasnili o takšnih temeljnih zadevah, kot je narava Božje trojice, nastanek človeka, resničnost Satana, namen zemeljskega življenja, nuja po poslušnosti, potreba po kesanju, delovanja Svetega Duha, uredbe in izvajanja, ki zadevajo odrešitev, usoda zemlje, prihodnje človekovo stanje po vstajenju in sodbi, večnost zakonskega odnosa in večna narava družine. Prav tako je prikazano postopno razkritje upravne ureditve Cerkve z imenovanjem škofov, Prvega predsedstva, svèta dvanajsterih in sedemdeseterih ter ustanovitvijo drugih predsedujočih služb in zborov. Slednjič, zaradi pričevanja, ki je podano o Jezusu Kristusu — o njegovi božanskosti, njegovem veličastju, njegovi popolnosti, njegovi ljubezni in njegovi moči odkupljenja — je ta knjiga velike vrednosti za človeško družino in je »za Cerkev vredna vsega zemeljskega bogastva« (gl. glavo 70. razdelka NaZ)

    Razodetja so prvotno zapisali pisarji Josepha Smitha, člani Cerkve pa z roko napisane izvode navdušeno posredovali drug drugemu. Da bi ustvarili trajnejši zapis, so pisarji ta razodetja kmalu razmnožili v rokopisne knjige, ki so jih cerkveni voditelji uporabili pri pripravi razodetij za tisk. Joseph in prvi sveti so na razodetja gledali kot na Cerkev: živa, dinamična in podvržena izboljšavi z dodatnim razodetjem. Zavedali so se tudi, da je med razmnoževanjem razodetij in pripravi na tisk verjetno prišlo do nenamernih napak. Tako so na cerkveni konferenci leta 1831 Josepha Smitha prosili, naj »popravi tiste napake oziroma zmote, ki jih bo nemara odkril po Svetem Duhu«.

    Potem ko so bila razodetja pregledana in popravljena, so člani Cerkve v Misuriju začeli s tiskanjem knjige z naslovom A Book of Commandments for the Government of the Church of Christ, ki je vsebovala številna prva prerokova razodetja. Vendar se je prvi poskus izdaje razodetij končal 20. julija 1833, ko je drhal uničila tiskarno svetih v okraju Jackson.

    Ko so Joseph Smith in drugi cerkveni voditelji slišali za uničenje tiskarne v Misuriju, so v Kirtlandu v Ohiu pričeli s pripravami za izdajo razodetij. Joseph Smith je, da bi ponovno popravil napake, pojasnil besede in priznal napredke v cerkvenem nauku in organizaciji, nadziral urejanje besedila nekaterih razodetij, da bi jih pripravil za izdajo v letu 1835 kot Doctrine and Covenants of the Church of the Latter Day Saints. Joseph Smith je pooblastil še eno izdajo Nauka in zavez, ki je bila objavljena le nekaj mesecev po prerokovi mučeniški smrti leta 1844.

    Prvi sveti iz poslednjih dni so cenili razodetja in nanje gledali kot na sporočila od Boga. Ob neki priložnosti konec leta 1831 je več starešin Cerkve svečano pričevalo, da je Gospod njihovim dušam pričeval o resnici razodetij. To pričevanje je bilo objavljeno v izdaji Nauka in zavez iz leta 1835 kot pisno pričevanje dvanajstih apostolov:

    Pričevanje
    dvanajstih apostolov o resnici
    knjige Nauk in zaveze

    Pričevanje prič o Knjigi Gospodovih zapovedi, in sicer zapovedi, ki jih je dal svoji Cerkvi po preroku Josephu Smithu ml., ki je bil za ta namen imenovan po glasu Cerkve:

    Zato vsemu človeštvu sveta, vsakemu bitju na obličju zemlje rade volje pričujemo, da nam je Gospod v duši pričeval s Svetim Duhom, ki se je izlil na nas, da so bile te zapovedi dane po Božjem navdihu in so koristne za vse ljudi in resnično izpričujejo resnico.

    To pričevanje dajemo svetu, pri čemer je naš pomočnik Gospod; in preko milostljivosti Boga Očeta in njegovega Sina, Jezusa Kristusa, nam je dovoljen privilegij, da o tem pričujemo svetu, v čemer se silno radostimo in vselej molimo h Gospodu, da bo le-to lahko v korist človeških otrok.

    Imena dvanajsterih so bila:

    • Thomas B. Marsh

    • David W. Patten

    • Brigham Young

    • Heber C. Kimball

    • Orson Hyde

    • William E. McLellin

    • Parley P. Pratt

    • Luke S. Johnson

    • William Smith

    • Orson Pratt

    • John F. Boynton

    • Lyman E. Johnson

    V naslednjih izdajah Nauka in zavez so bila dodana naknadna razodetja oziroma druge zapisane zadeve, kakor so jih prejeli in kakor so bili sprejeti na pristojnih cerkvenih zborovanjih oziroma konferencah. Izdaja iz leta 1876, ki jo je pripravil starešina Orson Pratt pod vodstvom Brighama Younga, je razodetja razvrstila kronološko in oskrbela nove glave z zgodovinskimi uvodi.

    V izdaji iz leta 1835 je bilo prav tako vključenih sedem zaporednih teoloških lekcij; te so se imenovale Lectures on Faith (Predavanja o veri). Te so bile pripravljene za Šolo prerokov v Kirtlandu v Ohiu od leta 1834 do leta 1835. Čeprav so te lekcije koristne za nauk in poučevanje, so bile iz Nauka in zavez od izdaje leta 1921 dalje vzete, ker niso bile dane oziroma predstavljene kot razodetja za vso Cerkev.

    V angleški izdaji Nauka in zavez iz leta 1981 so bili prvič vključeni trije dokumenti. To so 137. in 138. razdelek, ki pojasnjujeta osnove odrešitve za mrtve, in Druga uradna izjava, ki oznanja, da so v duhovništvo lahko posvečeni vsi vredni člani Cerkve ne glede na raso ali barvo kože.

    Vsaka nova izdaja Nauka in zavez vključuje popravke preteklih napak in dodaja nove podatke, zlasti v zgodovinskem delu glav razdelkov. Sedanja izdaja ima še več datumov in imen krajev in vključuje druge popravke. Do teh sprememb je prišlo zato, da bi gradivo uskladili z najbolj točnimi zgodovinskimi podatki. Med drugimi posebnostmi te zadnje izdaje so pregledani zemljevidi, ki prikazujejo glavne zemljepisne kraje, v katerih so bila prejeta razodetja, poleg izboljšav fotografij cerkvenih zgodovinskih krajev, sklicnih mest, glav razdelkov in vsebinskih povzetkov, vse to pa je zasnovano, da bi bralcem pomagali razumeti in se radostiti v Gospodovem sporočilu, kakor je podano v Nauku in zavezah. Podatki za glave razdelkov so bili vzeti iz Rokopisa zgodovine Cerkve in objavljeni v History of the Church (Zgodovina Cerkve), (skupno omenjeni v glavah kot Življenjska zgodba Josepha Smitha) in Joseph Smith Papers (Zapisi Josepha Smitha).