Nauk in zaveze 128
    Footnotes
    Theme

    128. razdelek

    Pismo preroka Josepha Smitha Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki vsebuje nadaljnja navodila o krstu za mrtve, datirano v Nauvooju v Illinoisu 6. septembra 1842.

    1–5 Krajevni in splošni zapisovalci morajo potrditi dejstvo o krstih za mrtve. 6–9 Njihovi zapisi so zavezujoči in zapisani na zemlji in v nebesih. 10–14 Krstilnik je prispodoba groba. 15–17 Elija je obnovil moč v zvezi s krstom za mrtve. 18–21 Vsi ključi, moči in polnomočja preteklih razdobij so obnovljeni. 22–25 Vesele in sijajne novice so oznanjene za žive in mrtve.

    1 Kakor sem vam navedel v svojem pismu, preden sem zapustil svoj kraj, da vam bom od časa do časa pisal in vas obveščal v zvezi s številnimi témami, sedaj zopet načenjam témo o akrstu za mrtve, ker se zdi, da mi ta téma nenehno zaposluje misli in najmočneje vpliva na moja čustva, odkar me preganjajo sovražniki.

    2 Napisal sem vam nekaj besed o razodetju glede zapisovalca. Imel sem še nekaj dodatnih vidikov v zvezi s to zadevo, kar sedaj potrjujem. V svojem prejšnjem pismu sem torej razglasil, da mora biti azapisovalec, ki bo očividec in ki bo tudi na lastna ušesa slišal, da bo lahko napravil zapis o resnici pred Gospodom.

    3 Torej, v zvezi s to zadevo bi bilo zelo težko, da bi bil en zapisovalec vselej navzoč in da bi opravil vse posle. Da bi preprečili to težavo, se lahko v vsakem oddelku mesta določi zapisovalca, ki je dobro usposobljen za pisanje točnega zapisnika; in pri zapisovanju celotnih postopkov naj bo zelo podroben in natančen, potrjujoč v svojem zapisu, da je na lastne oči videl in na lastna ušesa slišal, podajajoč datum in ime in tako naprej in potek celotne izvedbe; imenujoč tudi kakšne tri posameznike, ki so navzoči, če bo kdo navzoč, ki lahko kadar koli, če se ga pokliče, to potrdi, da se bo po ustih dveh ali treh aprič potrdila vsaka beseda.

    4 Potem naj bo splošni zapisovalec, kateremu se lahko izroči te druge zapise, katerim so priložena potrdila z njihovimi podpisi, potrjujoč, da je zapis, ki so ga napravili, pristen. Nato splošni cerkveni zapisovalec zapis lahko vstavi v splošno cerkveno knjigo s potrdili in vsemi navzočimi pričami, z lastno izjavo, da resnično verjame, da so zgornja izjava in zapisi pristni na podlagi njegovega poznavanja splošnega značaja tistih mož, ki jih je imenovala cerkev. In ko je to v splošni cerkveni knjigi storjeno, bo zapis prav tako svet in bo odgovarjal uredbi, prav kakor če bi videl na lastne oči in slišal na lastna ušesa in zapis o tem napravil v splošno cerkveno knjigo.

    5 Nemara boste mislili, da je ta red stvari zelo podroben; toda naj vam povem, da je to samo zato, da se zadosti Božji volji, da ustreza uredbi in pripravam, ki jih je Gospod predpisal in pripravil pred osnovanjem sveta za aodrešitev mrtvih, ki bodo umrli ne da bi za evangelij bvedeli.

    6 In nadalje hočem, da bi si zapomnili, da je Janez Razodevalec premišljeval prav o tej témi v zvezi z mrtvimi, ko je razglasil, kakor boste našli zapisano v odlomku iz Razodetja 20:12: »Nato sem videl umrle, [majhne in velike] majhne, kako stojijo pred [Bogom]. In odprle so se knjige. Odprla pa se je tudi druga knjiga: knjiga življenja. Umrli so bili sojeni po tem, kar je bilo napisano v knjigah, po svojih delih.«

    7 V tem navedku boste odkrili, da so se knjige odprle; in odprla se je tudi druga knjiga, ki je bila aknjiga življenja; toda mrtvim se je sodilo po tem, kar je bilo zapisano v knjigah, po njihovih delih; posledično morajo biti knjige, o katerih je govora, knjige, ki vsebujejo zapis o njihovih delih, in se nanašajo na bzapise, ki se jih beleži na zemlji. In knjiga, ki je knjiga življenja, je zapis, ki se ga beleži v nebesih; to načelo je natanko v skladu z naukom, ki vam je zapovedano v razodetju, ki ga vsebuje pismo, ki sem vam ga napisal, preden sem zapustil svoj kraj — da bo pri vseh vaših zapisovanjih lahko zapisano v nebesih.

    8 Narava te uredbe je torej sestavni del duhovniške amoči po razodetju Jezusa Kristusa, s katero je odobreno, da bo vse, kar boste bzavezali na zemlji, zavezano v nebesih, in kar boste razvezali na zemlji, razvezano v nebesih. Oziroma drugače rečeno, če na prevod pogledamo drugače, kar boste zapisali na zemlji, bo zapisano v nebesih, česar pa na zemlji ne boste zapisali, ne bo zapisano v nebesih; kajti iz knjig se bo sodilo vašim mrtvim po njihovih delih, naj so pri curedbah prisostvovali propria persona ali s pomočjo posrednika, glede na uredbo, ki jo je Bog pripravil za njihovo dodrešitev pred osnovanjem sveta glede na zapise, ki so jih beležili glede svojih mrtvih.

    9 Nekaterim se nauk, o katerem govorimo, nemara zdi zelo drzen — moč, ki zapisuje oziroma zavezuje na zemlji in zavezuje v nebesih. Vendar je bila v vseh dobah sveta, kadar je Gospod dal arazdobje duhovništva kateremu moškemu z dejanskim razodetjem, ali kateri skupini moških, ta moč vselej dana. Zato je vse, kar so ti možje storili, ko so imeli bpolnomočje, v Gospodovem imenu in so to naredili dosledno in zvesto in so o tem pravilno ter zvesto zapisovali, postalo zakon na zemlji in v nebesih in ni bilo moč razveljaviti glede na odredbe velikega cJehove. Tale beseda je zanesljiva. Kdo jo sliši?

    10 In spet, glede prejšnjega primera, Evangelij po Mateju 16:18, 19: »Jaz pa ti povem: ‛Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata pekla je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.’«

    11 Pomembna in velika skrivnost vse zadeve, in summum bonum vse téme, ki je pred nami, je torej v pridobitvi moči svetega duhovništva. Tistemu, kateremu so ti aključi dani, ni težko pridobiti spoznanja o dejstvih v zvezi z bodrešitvijo človeških otrok, naj bo tako za mrtve kot za žive.

    12 V tem je aslava in bčast in cnesmrtnost in večno življenje — uredba krsta z vodo, dpotopiti se vanjo, zato da se zadosti podobi mrtvih, da je eno načelo lahko usklajeno z drugim; potopiti se v vodo in priti iz vode je podoba vstajenja mrtvih, ki vstanejo iz groba; zato je bila ta uredba vpeljana, da bi se oblikoval odnos do krstne uredbe za mrtve, kar je podobno pri mrtvih.

    13 Posledično je bil akrstni bazen vpeljan kot bprispodoba groba in je bilo zapovedano, da je na kraju spodaj, kjer se živi po navadi zbirajo, da se loči žive od mrtvih in da imajo vse stvari svojo podobo in da so v soglasju ena z drugo — to, kar je zemeljsko, v skladu s tem, kar je nebeško, kakor je Pavel razglasil v Prvem pismu Korinčanom 15:46, 47 in 48:

    14 »Toda ni najprej to, kar je duhovno, ampak to, kar je duševno, potem to, kar je duhovno. Prvi človek je iz zemlje, zemeljski, drugi človek pa je Gospod iz nebes. Kakršen je bil zemeljski, taki so zemeljski, in kakršen je nebeški, taki so tudi nebeški.« In kakršni so zapisi na zemlji v zvezi z vašimi mrtvimi, ki so resnično zapisani, takšni so tudi zapisi v nebesih. To je torej moč apečatenja in povezovanja in, v enem pomenu besede, bključi kraljestva, ki jih vsebuje ključ cspoznanja.

    15 In sedaj, moji srčno ljubljeni bratje in sestre, naj vam zatrdim, da so to načela v zvezi z mrtvimi in živimi, ki se jim ne more dajati le malo pozornosti, kar zadeva našo odrešitev. Kajti njihova aodrešitev je potrebna in bistvena za našo odrešitev, kakor pravi Pavel glede očetov — da brez nas ne morejo postati bpopolni — niti mi ne moremo postati popolni brez naših mrtvih.

    16 In sedaj, v zvezi s krstom za mrtve, bom še enkrat navajal Pavla iz Prvega pisma Korinčanom 15:29: »Sicer pa, kaj bodo dosegli tisti, ki se dajejo krstiti za mrtve? Če mrtvi sploh ne morejo biti obujeni, čemu se še dajejo krstiti zanje?«

    17 In spet, v povezavi s tem navedkom vam bom navajal enega od prerokov, ki je bil z očesom zazrt v aobnovo duhovništva, v slave, ki bodo razodete v poslednjih dneh, in na poseben način v to najsijajnejšo od vseh tém, ki pripada večnemu evangeliju, in sicer, krst za mrtve; kajti Malahija v triindvajsetem in štiriindvajsetem verzu zadnjega poglavja pravi: »Glejte, pošljem vam bElija, preroka, preden pride Gospodov dan, véliki in strašni. Obrnil bo srce očetov k sinovom in srce sinov k očetom, da ne pridem in ne udarim dežele s prekletstvom.«

    18 Lahko bi podal ajasnejši prevod tega, toda zadosti je jasen, da ustreza mojemu namenu, kakor se glasi. Zadosti je vedeti, v tem primeru, da bo zemlja udarjena s prekletstvom, če ne bo takšne ali drugačne trdne bvezi med očeti in otroki o takšni ali drugačni témi — in glejte, katera téma je to? To je ckrst za mrtve. Kajti mi brez njih ne moremo postati popolni, oni pa ne morejo postati popolni brez nas. Niti oni niti mi ne moremo postati popolni brez tistih, ki so prav tako umrli v evangeliju; kajti potrebno je v pričetku drazdobja polnosti časov, razdobja, ki sedaj prihaja, da se zgodi vsa in celotna in popolna združitev in povezovanje razdobij, in ključi in moči in slave se bodo zgodili in bodo razodeti od Adamovih dni vse do sedanjega časa. In ne le to, temveč to, kar še nikdar ni bilo razodeto od eosnovanja sveta, temveč je bilo zakrito modrim in razumnim, bo razodeto fdojenčkom in otročičem v tem, v razdobju polnosti časov.

    19 Torej, kaj slišimo v evangeliju, ki smo ga prejeli? Glas radosti! Glas milosti iz nebes; in glas aresnice iz zemlje; vesele novice za mrtve; glas radosti za žive in mrtve; vesele bnovice o veliki radosti. Kako lepe so na gorah cnoge tistih, ki prinašajo vesele novice o dobrih stvareh in ki pravijo Sionu: Glej, tvoj Bog kraljuje! Kakor drosa v Karmelu, tako se bo nanje spustilo spoznanje o Bogu!

    20 In spet, kaj slišimo? Vesele novice s aKumore! bMoronija, angela iz nebes, ki razglaša izpolnitev prerokov — razodeta bo cknjiga. Gospodov glas v divjini dFayette v okraju Seneca, ki razglaša, da bodo o knjigi epričevale tri priče! Glas fMihaela na obrežjih Susquehanne, ko je razkrinkal hudiča, ki se je pojavil kot angel gluči! Glas hPetra, Jakoba in Janeza v divjini med Harmonyjem, okrajem Susquehanna in Colesvillom, okrajem Broome, na reki Susquehanna, ki razglašajo, da posedujejo iključe kraljestva in razdobja polnosti časov!

    21 In spet, Božji glas v sobani starega aočeta Whitmerja v Fayettu v okraju Seneca in ob različnih časih in na različnih krajih skozi vsa potovanja in stiske te Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni! In glas Mihaela, nadangela; glas bGabriela in cRafaela in različnih dangelov od Mihaela oziroma eAdama vse do sedanjega časa, ki vsi razglašajo svoje frazdobje, svoje pravice, svoje ključe, svoje časti, svoje veličastje in slavo in moč svojega duhovništva; ko so dajali gvrstico za vrstico, nauk za naukom, malo tukaj in malo tam; ko so nam dajali tolažbo, s tem ko so oznanjali to, kar bo prišlo, potrjujoč naše hupanje!

    22 Bratje, mar ne bomo nadaljevali s tako veliko stvarjo? Pojdite naprej in ne nazaj. Pogum, bratje; in naprej, naprej k zmagi! Naj se vam srce radosti in je silno veselo. Naj zemlja plane v apetje. Naj mrtvi razglašajo hvalnice o večnem slavljenju Kralja bEmanuela, ki je predpisal, preden je bil svet, to, kar nam bo omogočilo, da jih bomo codkupili iz njihove dječe; kajti jetniki bodo osvobojeni.

    23 Naj agore zavriskajo od radosti in vse doline glasno zakličite; in vsa morja in kopna pripovedujte o čudesih vašega večnega Kralja! In reke in potoki in potočki veselo tecite navzdol. Naj gozdovi in vsa drevesa polja slavijo Gospoda; in trdne bskale jočite od radosti! In naj sonce, luna in cjutranje zvezde zapojejo skupaj in vsi Božji sinovi naj vzklikajo od radosti! In večne stvaritve naj razglašajo njegovo ime na veke vekov! In spet pravim, kako veličasten je glas, ki ga slišimo iz nebes, ki nam razglaša v ušesa, slava in odrešitev in čast in dnesmrtnost in evečno življenje; kraljestva, vladarstva in moči!

    24 Glejte, Gospodov véliki adan se je približal; in kdo lahko bprenese dan njegovega prihoda in kdo lahko obstane, ko se prikaže? Kajti on je kakor ctopilčev ogenj in kakor lug pralcev; in sedel bo kakor dtopilec in čistilec srebra in očistil bo eLevijeve sinove in jih prečistil kot zlato in srebro, da bodo Gospodu lahko fdarovali daritev v pravičnosti. Zato kot cerkev in kot ljudstvo in kot sveti iz poslednjih dni Gospodu darujmo daritev v pravičnosti; in v njegov sveti tempelj, ko bo končan, prinesimo knjigo, ki vsebuje gzapise o naših mrtvih, ki bo vredna vsega sprejema.

    25 Bratje, veliko vam imam povedati o tej témi; toda za sedaj bom zaključil in s to témo nadaljeval drugič. Sem, kot vedno, vaš ponižni služabnik in nikdar omahljivi prijatelj,

    Joseph Smith.