Nauk in zaveze 20
    Footnotes
    Theme

    20. razdelek

    Razodetje o cerkveni organizaciji in vodenju, dano po preroku Josephu Smithu v ali blizu Fayetta v New Yorku. Deli tega razodetja so bili verjetno dani že poleti 1829. Celotno razodetje, takrat poznano kot Členi in zaveze, je bilo verjetno zapisano kmalu po 6. aprilu 1830 (dan, ko je bila ustanovljena Cerkev). Prerok je zapisal: »Od njega, [Jezusa Kristusa], smo prejeli naslednje po duhu preroštva in razodetja, kar nam ni le dalo veliko podatkov, temveč nam je tudi pokazalo točen dan, na katerega naj glede na njegovo voljo in zapoved nadaljujemo s ponovno ustanovitvijo njegove Cerkve na zemlji.«

    1–16 Mormonova knjiga potrdi božanskost dela v poslednjih dneh. 17–28 Nauki o stvarjenju, padcu, odkupni daritvi in krstu so potrjeni. 29–37 Podani so zakoni, ki obravnavajo kesanje, opravičenje, posvetitev in krst. 38–67 Povzetek dolžnosti starešin, duhovnikov, učiteljev in diakonov. 68–74 Razodete so dolžnosti članov, blagoslov otrok in način krščevanja. 75–84 Podani sta zakramentni molitvi in predpisi glede vodenja cerkvenega članstva.

    1 aVzpon Kristusove bCerkve v teh poslednjih dneh, tisoč osemsto in trideset let od prihoda našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa v mesu, ki je pravilno corganizirana in ustanovljena v skladu z zakoni naše dežele po Božji volji in zapovedih v četrtem mesecu in na šesti dan tega meseca, ki se imenuje april —

    2 in sicer zapovedi, ki so bile dane Josephu Smithu ml., ki ga je apoklical Bog in je bil posvečen za bapostola Jezusa Kristusa, da je prvi cstarešina te cerkve;

    3 in Oliverju Cowderyju, ki ga je prav tako poklical Bog, za apostola Jezusa Kristusa, da je drugi starešina te cerkve, in posvečen po njegovi roki;

    4 in to glede na milostljivost našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa, kateremu gre vsa slava tako sedaj kot vekomaj. Amen.

    5 Potem ko je bilo temu prvemu starešini resnično pokazano, da je prejel odpuščanje grehov, se je ponovno azapletel v ničevosti sveta;

    6 toda potem ko se je pokesal in postal iskreno ponižen po veri, mu je Bog služil po svetem aangelu, čigar bobličje je bilo kot bliskanje in čigar oblačila so bila čista in bela čez vso drugo belino;

    7 in mu dal zapovedi, ki so ga navdihnile;

    8 in mu dal moč z višave, s asredstvi, ki so bila pripravljena prej, da bo prevedel Mormonovo knjigo;

    9 ki vsebuje zapis padlega ljudstva in apolnost bevangelija Jezusa Kristusa za druge narode in prav tako za Jude;

    10 ki je bila dana po navdihu in o kateri so adrugi prejeli potrditev po delovanju angelov in jo brazglašajo svetu —

    11 dokazujoč svetu, da sveti spisi izpričujejo aresnico in da Bog bnavdihuje ljudi in jih k svojemu csvetemu delu pokliče v tej dobi in rodu prav kakor v rodovih starodavnih;

    12 s čimer pokaže, da je asam Bog isti včeraj, danes in za vekomaj. Amen.

    13 Zato ker ima tako mogočne priče, se bo po njih sodilo svetu, in sicer tolikim, kolikor jih bo po temle spoznalo to delo.

    14 In tisti, ki ga bodo prejeli v veri in ravnali apravično, bodo prejeli bkrono večnega življenja;

    15 za tiste pa, ki bodo postali trdosrčni v aneveri in ga zavrnili, se bo to obrnilo v njihovo lastno obsodbo —

    16 kajti to je govoril Gospod Bog; in mi, starešine cerkve, smo slišali in pričujemo o besedah veličastnega Veličanstva na višavah, kateremu gre slava na veke vekov. Amen.

    17 Po teh stvareh avemo, da je v nebesih bBog, ki je neskončen in večen, iz večnosti v večnost, isti nespremenljivi Bog, tvorec nebes in zemlje in vsega, kar je v njiju;

    18 in da je austvaril človeka, moškega in žensko, po svoji lastni bpodobi in po svoji lastni podobnosti ju je ustvaril;

    19 in dal jima je zapovedi, naj ga aljubita in bslužita njemu, edinemu živemu in pravemu Bogu, in naj bo on edino bitje, katerega bosta cčastila.

    20 Toda s prestopkom teh svetih zakonov je človek postal apolten in bhudičevski in je postal cpadli človek.

    21 Zatorej je vsemogočni Bog dal svojega aedinorojenega Sina, kakor je zapisano v tistih svetih spisih, ki jih je dal.

    22 Prenašal je askušnjave, vendar se zanje ni zmenil.

    23 Bil je akrižan, umrl je in tretji dan ponovno bvstal;

    24 in se advignil v nebesa, da se je usedel na bOčetovo desnico, da bo z njim vladal z vsemogočno močjo glede na Očetovo voljo;

    25 da jih bo toliko, kolikor jih bo averjelo in se krstilo v njegovem svetem imenu ter v veri bvztrajalo do konca, odrešenih —

    26 ne le tisti, ki so verjeli, potem ko je prišel ob apoldnevu časa, v mesu, temveč vsi tisti od začetka, in sicer toliko, kolikor jih je bilo, preden je prišel, ki so verjeli besedam bsvetih prerokov, ki so govorili, kot so bili navdihnjeni z cdarom Svetega Duha, ki so dresnično pričevali o njem v vseh stvareh, bodo imeli večno življenje,

    27 kakor tudi tisti, ki bodo prišli potem, ki bodo verjeli v Božje adarove in poklice po Svetem Duhu, ki bpričuje o Očetu in o Sinu;

    28 in sicer so Oče, Sin in Sveti Duh aen Bog, neskončni in večni, brez konca. Amen.

    29 In vemo, da se morajo vsi ljudje apokesati in bverjeti v ime Jezusa Kristusa in častiti Očeta v njegovem imenu in vztrajati v veri v njegovo ime do konca, ali pa ne morejo biti codrešeni v Božje kraljestvo.

    30 In vemo, da je aopravičenje preko bmilostljivosti našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa pravično in resnično;

    31 in vemo tudi, da je aposvetitev preko milostljivosti našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa pravična in resnična za vse tiste, ki ljubijo Boga in mu služijo z vso bodločnostjo, umom in močjo.

    32 Toda obstaja možnost, da bo človek aodpadel od milostljivosti in odšel od živega Boga;

    33 zato naj cerkev pazi in vselej moli, da ne bodo zapadli v askušnjavo;

    34 da, in prav tako naj pazijo celo tisti, ki so posvečeni.

    35 In vemo, da so te stvari resnične in glede na Janezova razodetja niti ne adodajajo niti ne odvzemajo prerokbi te knjige, bsvetim spisom ali Božjim razodetjem, ki bodo prišla po temle z darom in močjo Svetega Duha, Božjim cglasom oziroma delovanjem angelov.

    36 In to je govoril Gospod Bog; in čast, moč in slava bodi njegovemu svetemu imenu, tako sedaj kot za vekomaj. Amen.

    37 In spet po zapovedi cerkvi glede načina krščevanja — vse tiste, ki pred Bogom postanejo ponižni in se želijo akrstiti in priti bstrtega srca in skesanega duha in pričevati pred cerkvijo, da so se resnično pokesali vseh svojih grehov in so voljni prevzeti cime Jezusa Kristusa in so dodločeni, da mu bodo služili do konca in s svojimi edeli resnično kažejo, da so prejeli od Kristusovega Duha za fodpuščanje grehov, se bo s krstom sprejelo v njegovo cerkev.

    38 Dolžnost starešin, duhovnikov, učiteljev, diakonov in članov Kristusove cerkve — aapostol je starešina in njegova dolžnost je, da bkrščuje;

    39 in da aposveti druge starešine, duhovnike, učitelje in diakone;

    40 in da ablagoslovi kruh in vino — znamenji Kristusovega mesa in krvi —

    41 in da apotrdi tiste, ki so se krstili v cerkvi, s polaganjem brok za krst z ognjem in cSvetim Duhom glede na svete spise;

    42 in da uči, pojasnjuje, opominja, krščuje in bdi nad cerkvijo;

    43 in da potrdi cerkev s polaganjem rok in z dajanjem Svetega Duha;

    44 in da prevzame vodstvo na vseh sestankih.

    45 Starešine naj avodijo sestanke, kakor jih vodi Sveti Duh, glede na Božje zapovedi in razodetja.

    46 Dolžnost aduhovnika je, da pridiga, buči, pojasnjuje, opominja in krščuje in blagoslovi zakrament,

    47 in obišče vsakega člana na domu ter ga opominja, naj amoli na bglas in na skrivnem ter opravlja vse cdružinske dolžnosti.

    48 in aposveti lahko tudi druge duhovnike, učitelje in diakone.

    49 In prevzame naj vodstvo na sestankih, kadar ni prisotnega nobenega starešine;

    50 kadar pa je starešina prisoten, naj samo pridiga, uči, pojasnjuje, opominja in krščuje,

    51 in obišče vsakega člana na domu, opominjajoč ga, naj moli na glas in na skrivnem ter opravlja vse družinske dolžnosti.

    52 Pri vseh teh dolžnostih naj duhovnik apomaga starešini, če tako narekuje priložnost.

    53 aUčiteljeva dolžnost je, da vselej bbdi nad cerkvijo in je z njimi ter jih krepi;

    54 in glejte, da v cerkvi ni krivičnosti, niti medsebojne abrezčutnosti, niti laganja, obrekovanja, niti bhudobnega govorjenja;

    55 in glejte, da se cerkev pogosto sestaja in tudi poskrbi, da vsi člani opravljajo svojo dolžnost.

    56 In v odsotnosti starešine oziroma duhovnika naj prevzame vodstvo na sestankih —

    57 in naj mu pri vseh njegovih dolžnostih v cerkvi vselej pomagajo adiakoni, če narekuje priložnost.

    58 Toda niti učitelj niti diakon nimata polnomočja za krščevanje, blagoslavljanje zakramenta ali polaganje rok;

    59 vendar naj svarita, pojasnjujeta, opominjata in učita ter vse vabita, naj pridejo h Kristusu.

    60 Vsakega astarešino, duhovnika, učitelja ali diakona naj se posveti glede na njegove Božje darove in bpoklice; in posveti naj se ga z močjo Svetega Duha, ki je v tistem, ki ga posveti.

    61 Več starešin, ki sestavljajo to Kristusovo cerkev, naj se sestane na konferenci enkrat na tri mesece ali od časa do časa, kakor bodo omenjene konference narekovale oziroma določile;

    62 in omenjene konference naj opravijo vsakršne cerkvene posle, ki jih je v tistem času potrebno opraviti.

    63 Starešine naj prejmejo svoje dovoljenje od drugih starešin po aglasu cerkve, kateri pripadajo, ali na konferencah.

    64 Vsak duhovnik, učitelj ali diakon, ki ga posveti duhovnik, lahko tistikrat od njega vzame potrdilo, in sicer apotrdilo, ki ga bo, ko se ga pokaže starešini, ki mu bo dovoljenje dodelil, pooblastilo za opravljanje dolžnosti v njegovem poklicu, oziroma ga lahko prejme na konferenci.

    65 Nihče naj ne bo aposvečen v nobeno službo v tej cerkvi, kjer je pravilno ustanovljena veja te iste, brez bglasu te cerkve;

    66 temveč imajo lahko predsedujoči starešine, potujoči škofje, visoki svetovalci, véliki duhovniki in starešine privilegij za posvetitev, kjer ni veje cerkve, da bi se lahko poklicalo h glasovanju.

    67 Vsakega predsednika vélikega duhovništva (oziroma predsedujočega starešino), aškofa, visokega svetovalca in bvélikega duhovnika naj se posveti po navodilu cvisokega svèta oziroma generalne konference.

    68 aDolžnosti članov, potem ko se jih sprejme s krstom. — Starešine oziroma duhovniki naj imajo zadosti časa, da bodo pojasnili vse glede Kristusove cerkve za njihovo brazumevanje, preden bodo vzeli czakrament in se jih bo potrdilo s polaganjem drok starešin, tako da bo vse storjeno glede na red.

    69 In člani bodo pred cerkvijo in tudi pred starešinami s pobožnim obnašanjem in pogovorom pokazali, da so tega vredni, da bodo adela in vera v skladu s svetimi spisi — hodeč v bsvetosti pred Gospodom.

    70 Vsak član Kristusove cerkve, ki ima otroke, naj jih pred cerkvijo privede k starešinam, ki naj jim na glavo položijo roke v imenu Jezusa Kristusa in jih ablagoslovijo v njegovem imenu.

    71 Nikogar naj se ne sprejme v Kristusovo cerkev, razen če je dopolnil leto aodgovornosti pred Bogom in se je sposoben bkesati.

    72 aKrst naj se na naslednji način izvaja pri vseh, ki se pokesajo —

    73 moški, ki ga je poklical Bog in ki ima polnomočje od Jezusa Kristusa za krščevanje, naj gre v vodo z njim, oziroma z njo, ki se je prišel, oziroma prišla, krstit, in naj reče, tako da ga, oziroma jo, pokliče po imenu: Ker me je Jezus Kristus pooblastil, te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

    74 Nato naj ga, oziroma jo, apotopi v vodo in spet bo prišel, oziroma prišla, iz vode.

    75 Koristno je, da se cerkev pogosto sestaja, da avzamejo kruh in vino v bspomin na Gospoda Jezusa;

    76 in blagoslovil ju bo starešina oziroma duhovnik; in atakole ju bo blagoslovil — s cerkvijo bo pokleknil in v svečani molitvi klical k Očetu, rekoč:

    77 O Bog, Večni Oče, prosimo te v imenu tvojega Sina, Jezusa Kristusa, da blagosloviš in posvetiš ta akruh za duše vseh tistih, ki od tega jedó, da bodo lahko jedli v spomin na telo tvojega Sina in ti bpričevali, o Bog, Večni Oče, da so voljni cprevzeti ime tvojega Sina in se ga vselej spominjati in dizpolnjevati njegove zapovedi, ki jim jih je dal, da bo njegov eDuh lahko vselej z njimi. Amen.

    78 aNačin blagoslavljanja vina — vzel bo tudi bčašo in rekel:

    79 O Bog, Večni Oče, prosimo te v imenu tvojega Sina, Jezusa Kristusa, da blagosloviš in posvetiš to avino za duše vseh tistih, ki od tega pijejo, da bodo to lahko delali v spomin na kri tvojega Sina, ki je bila prelita zanje, da ti bodo lahko pričevali, o Bog, Večni Oče, da se ga vselej spominjajo, da bo njegov Duh lahko z njimi. Amen.

    80 Z vsakim članom Kristusove cerkve, ki bo v prestopku ali se ga bo zalotilo pri napaki, se bo ravnalo tako, kakor narekujejo sveti spisi.

    81 Dolžnost več cerkva, ki sestavljajo Kristusovo cerkev, bo, da pošljejo enega ali več svojih učiteljev, da se bodo udeležili več konferenc, ki jih bodo vodili starešine cerkve,

    82 s seznamom aimen več članov, ki so se združili s cerkvijo od zadnje konference, ali poslan od nekega duhovnika, tako da bo eden od starešin, kogar koli bodo od časa do časa določili ostali starešine, v knjigi vodil pravilen seznam vseh imen vse cerkve;

    83 in tudi, če bo kdo iz cerkve aizključen, tako da se bo njegovo ime izbrisalo iz splošnih cerkvenih zapisov z imeni.

    84 Vsi člani, ki se odselijo iz cerkve, kjer so bivali, če bodo šli v cerkev, kjer jih ne poznajo, lahko vzamejo pismo, ki potrjuje, da so redni člani in so vredni, in sicer potrdilo, ki ga lahko podpiše vsak starešina ali duhovnik, če član, ki pismo prejme, starešino oziroma duhovnika pozna osebno, ali pa ga podpišejo učitelji ali diakoni cerkve.