1 Vzpon Kristusove Cerkve v teh poslednjih dneh, tisoč osemsto in trideset let od prihoda našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa v mesu, ki je pravilno organizirana in ustanovljena v skladu z zakoni naše dežele po Božji volji in zapovedih v četrtem mesecu in na šesti dan tega meseca, ki se imenuje april –

2 in sicer zapovedi, ki so bile dane Josephu Smithu ml., ki ga je poklical Bog in je bil posvečen za apostola Jezusa Kristusa, da je prvi starešina te cerkve;

3 in Oliverju Cowderyju, ki ga je prav tako poklical Bog, za apostola Jezusa Kristusa, da je drugi starešina te cerkve, in posvečen po njegovi roki;

4 in to glede na milostljivost našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa, kateremu gre vsa slava tako sedaj kot vekomaj. Amen.

5 Potem ko je bilo temu prvemu starešini resnično pokazano, da je prejel odpuščanje grehov, se je ponovno zapletel v ničevosti sveta;

6 toda potem ko se je pokesal in postal iskreno ponižen po veri, mu je Bog služil po svetem angelu, čigar obličje je bilo kot bliskanje in čigar oblačila so bila čista in bela čez vso drugo belino;

7 in mu dal zapovedi, ki so ga navdihnile;

8 in mu dal moč z višave, s sredstvi, ki so bila pripravljena prej, da bo prevedel Mormonovo knjigo;

9 ki vsebuje zapis padlega ljudstva in polnost evangelija Jezusa Kristusa za druge narode in prav tako za Jude;

10 ki je bila dana po navdihu in o kateri so drugi prejeli potrditev po delovanju angelov in jo razglašajo svetu –

11 dokazujoč svetu, da sveti spisi izpričujejo resnico in da Bog navdihuje ljudi in jih k svojemu svetemu delu pokliče v tej dobi in rodu prav kakor v rodovih starodavnih;

12 s čimer pokaže, da je sam Bog isti včeraj, danes in za vekomaj. Amen.

13 Zato ker ima tako mogočne priče, se bo po njih sodilo svetu, in sicer tolikim, kolikor jih bo po temle spoznalo to delo.

14 In tisti, ki ga bodo prejeli v veri in ravnali pravično, bodo prejeli krono večnega življenja;

15 za tiste pa, ki bodo postali trdosrčni v neveri in ga zavrnili, se bo to obrnilo v njihovo lastno obsodbo –

16 kajti to je govoril Gospod Bog; in mi, starešine cerkve, smo slišali in pričujemo o besedah veličastnega Veličanstva na višavah, kateremu gre slava na veke vekov. Amen.

17 Po teh stvareh vemo, da je v nebesih Bog, ki je neskončen in večen, iz večnosti v večnost, isti nespremenljivi Bog, tvorec nebes in zemlje in vsega, kar je v njiju;

18 in da je ustvaril človeka, moškega in žensko, po svoji lastni podobi in po svoji lastni podobnosti ju je ustvaril;

19 in dal jima je zapovedi, naj ga ljubita in služita njemu, edinemu živemu in pravemu Bogu, in naj bo on edino bitje, katerega bosta častila.

20 Toda s prestopkom teh svetih zakonov je človek postal polten in hudičevski in je postal padli človek.

21 Zatorej je vsemogočni Bog dal svojega edinorojenega Sina, kakor je zapisano v tistih svetih spisih, ki jih je dal.

22 Prenašal je skušnjave, vendar se zanje ni zmenil.

23 Bil je križan, umrl je in tretji dan ponovno vstal;

24 in se dvignil v nebesa, da se je usedel na Očetovo desnico, da bo z njim vladal z vsemogočno močjo glede na Očetovo voljo;

25 da jih bo toliko, kolikor jih bo verjelo in se krstilo v njegovem svetem imenu ter v veri vztrajalo do konca, odrešenih –

26 ne le tisti, ki so verjeli, potem ko je prišel ob poldnevu časa, v mesu, temveč vsi tisti od začetka, in sicer toliko, kolikor jih je bilo, preden je prišel, ki so verjeli besedam svetih prerokov, ki so govorili, kot so bili navdihnjeni z darom Svetega Duha, ki so resnično pričevali o njem v vseh stvareh, bodo imeli večno življenje,

27 kakor tudi tisti, ki bodo prišli potem, ki bodo verjeli v Božje darove in poklice po Svetem Duhu, ki pričuje o Očetu in o Sinu;

28 in sicer so Oče, Sin in Sveti Duh en Bog, neskončni in večni, brez konca. Amen.

29 In vemo, da se morajo vsi ljudje pokesati in verjeti v ime Jezusa Kristusa in častiti Očeta v njegovem imenu in vztrajati v veri v njegovo ime do konca, ali pa ne morejo biti odrešeni v Božje kraljestvo.

30 In vemo, da je opravičenje preko milostljivosti našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa pravično in resnično;

31 in vemo tudi, da je posvetitev preko milostljivosti našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa pravična in resnična za vse tiste, ki ljubijo Boga in mu služijo z vso odločnostjo, umom in močjo.

32 Toda obstaja možnost, da bo človek odpadel od milostljivosti in odšel od živega Boga;

33 zato naj cerkev pazi in vselej moli, da ne bodo zapadli v skušnjavo;

34 da, in prav tako naj pazijo celo tisti, ki so posvečeni.

35 In vemo, da so te stvari resnične in glede na Janezova razodetja niti ne dodajajo niti ne odvzemajo prerokbi te knjige, svetim spisom ali Božjim razodetjem, ki bodo prišla po temle z darom in močjo Svetega Duha, Božjim glasom oziroma delovanjem angelov.

36 In to je govoril Gospod Bog; in čast, moč in slava bodi njegovemu svetemu imenu, tako sedaj kot za vekomaj. Amen.

37 In spet po zapovedi cerkvi glede načina krščevanja – vse tiste, ki pred Bogom postanejo ponižni in se želijo krstiti in priti strtega srca in skesanega duha in pričevati pred cerkvijo, da so se resnično pokesali vseh svojih grehov in so voljni prevzeti ime Jezusa Kristusa in so odločeni, da mu bodo služili do konca in s svojimi deli resnično kažejo, da so prejeli od Kristusovega Duha za odpuščanje grehov, se bo s krstom sprejelo v njegovo cerkev.

38 Dolžnost starešin, duhovnikov, učiteljev, diakonov in članov Kristusove cerkve – apostol je starešina in njegova dolžnost je, da krščuje;

39 in da posveti druge starešine, duhovnike, učitelje in diakone;

40 in da blagoslovi kruh in vino – znamenji Kristusovega mesa in krvi –

41 in da potrdi tiste, ki so se krstili v cerkvi, s polaganjem rok za krst z ognjem in Svetim Duhom glede na svete spise;

42 in da uči, pojasnjuje, opominja, krščuje in bdi nad cerkvijo;

43 in da potrdi cerkev s polaganjem rok in z dajanjem Svetega Duha;

44 in da prevzame vodstvo na vseh sestankih.

45 Starešine naj vodijo sestanke, kakor jih vodi Sveti Duh, glede na Božje zapovedi in razodetja.

46 Dolžnost duhovnika je, da pridiga, uči, pojasnjuje, opominja in krščuje in blagoslovi zakrament,

47 in obišče vsakega člana na domu ter ga opominja, naj moli na glas in na skrivnem ter opravlja vse družinske dolžnosti.

48 in posveti lahko tudi druge duhovnike, učitelje in diakone.

49 In prevzame naj vodstvo na sestankih, kadar ni prisotnega nobenega starešine;

50 kadar pa je starešina prisoten, naj samo pridiga, uči, pojasnjuje, opominja in krščuje,

51 in obišče vsakega člana na domu, opominjajoč ga, naj moli na glas in na skrivnem ter opravlja vse družinske dolžnosti.

52 Pri vseh teh dolžnostih naj duhovnik pomaga starešini, če tako narekuje priložnost.

53 Učiteljeva dolžnost je, da vselej bdi nad cerkvijo in je z njimi ter jih krepi;

54 in glejte, da v cerkvi ni krivičnosti, niti medsebojne brezčutnosti, niti laganja, obrekovanja, niti hudobnega govorjenja;

55 in glejte, da se cerkev pogosto sestaja in tudi poskrbi, da vsi člani opravljajo svojo dolžnost.

56 In v odsotnosti starešine oziroma duhovnika naj prevzame vodstvo na sestankih –

57 in naj mu pri vseh njegovih dolžnostih v cerkvi vselej pomagajo diakoni, če narekuje priložnost.

58 Toda niti učitelj niti diakon nimata polnomočja za krščevanje, blagoslavljanje zakramenta ali polaganje rok;

59 vendar naj svarita, pojasnjujeta, opominjata in učita ter vse vabita, naj pridejo h Kristusu.

60 Vsakega starešino, duhovnika, učitelja ali diakona naj se posveti glede na njegove Božje darove in poklice; in posveti naj se ga z močjo Svetega Duha, ki je v tistem, ki ga posveti.

61 Več starešin, ki sestavljajo to Kristusovo cerkev, naj se sestane na konferenci enkrat na tri mesece ali od časa do časa, kakor bodo omenjene konference narekovale oziroma določile;

62 in omenjene konference naj opravijo vsakršne cerkvene posle, ki jih je v tistem času potrebno opraviti.

63 Starešine naj prejmejo svoje dovoljenje od drugih starešin po glasu cerkve, kateri pripadajo, ali na konferencah.

64 Vsak duhovnik, učitelj ali diakon, ki ga posveti duhovnik, lahko tistikrat od njega vzame potrdilo, in sicer potrdilo, ki ga bo, ko se ga pokaže starešini, ki mu bo dovoljenje dodelil, pooblastilo za opravljanje dolžnosti v njegovem poklicu, oziroma ga lahko prejme na konferenci.

65 Nihče naj ne bo posvečen v nobeno službo v tej cerkvi, kjer je pravilno ustanovljena veja te iste, brez glasu te cerkve;

66 temveč imajo lahko predsedujoči starešine, potujoči škofje, visoki svetovalci, véliki duhovniki in starešine privilegij za posvetitev, kjer ni veje cerkve, da bi se lahko poklicalo h glasovanju.

67 Vsakega predsednika vélikega duhovništva (oziroma predsedujočega starešino), škofa, visokega svetovalca in vélikega duhovnika naj se posveti po navodilu visokega svèta oziroma generalne konference.

68 Dolžnosti članov, potem ko se jih sprejme s krstom. – Starešine oziroma duhovniki naj imajo zadosti časa, da bodo pojasnili vse glede Kristusove cerkve za njihovo razumevanje, preden bodo vzeli zakrament in se jih bo potrdilo s polaganjem rok starešin, tako da bo vse storjeno glede na red.

69 In člani bodo pred cerkvijo in tudi pred starešinami s pobožnim obnašanjem in pogovorom pokazali, da so tega vredni, da bodo dela in vera v skladu s svetimi spisi – hodeč v svetosti pred Gospodom.

70 Vsak član Kristusove cerkve, ki ima otroke, naj jih pred cerkvijo privede k starešinam, ki naj jim na glavo položijo roke v imenu Jezusa Kristusa in jih blagoslovijo v njegovem imenu.

71 Nikogar naj se ne sprejme v Kristusovo cerkev, razen če je dopolnil leto odgovornosti pred Bogom in se je sposoben kesati.

72 Krst naj se na naslednji način izvaja pri vseh, ki se pokesajo –

73 moški, ki ga je poklical Bog in ki ima polnomočje od Jezusa Kristusa za krščevanje, naj gre v vodo z njim, oziroma z njo, ki se je prišel, oziroma prišla, krstit, in naj reče, tako da ga, oziroma jo, pokliče po imenu: Ker me je Jezus Kristus pooblastil, te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

74 Nato naj ga, oziroma jo, potopi v vodo in spet bo prišel, oziroma prišla, iz vode.

75 Koristno je, da se cerkev pogosto sestaja, da vzamejo kruh in vino v spomin na Gospoda Jezusa;

76 in blagoslovil ju bo starešina oziroma duhovnik; in takole ju bo blagoslovil – s cerkvijo bo pokleknil in v svečani molitvi klical k Očetu, rekoč:

77 O Bog, Večni Oče, prosimo te v imenu tvojega Sina, Jezusa Kristusa, da blagosloviš in posvetiš ta kruh za duše vseh tistih, ki od tega jedó, da bodo lahko jedli v spomin na telo tvojega Sina in ti pričevali, o Bog, Večni Oče, da so voljni prevzeti ime tvojega Sina in se ga vselej spominjati in izpolnjevati njegove zapovedi, ki jim jih je dal, da bo njegov Duh lahko vselej z njimi. Amen.

78 Način blagoslavljanja vina – vzel bo tudi čašo in rekel:

79 O Bog, Večni Oče, prosimo te v imenu tvojega Sina, Jezusa Kristusa, da blagosloviš in posvetiš to vino za duše vseh tistih, ki od tega pijejo, da bodo to lahko delali v spomin na kri tvojega Sina, ki je bila prelita zanje, da ti bodo lahko pričevali, o Bog, Večni Oče, da se ga vselej spominjajo, da bo njegov Duh lahko z njimi. Amen.

80 Z vsakim članom Kristusove cerkve, ki bo v prestopku ali se ga bo zalotilo pri napaki, se bo ravnalo tako, kakor narekujejo sveti spisi.

81 Dolžnost več cerkva, ki sestavljajo Kristusovo cerkev, bo, da pošljejo enega ali več svojih učiteljev, da se bodo udeležili več konferenc, ki jih bodo vodili starešine cerkve,

82 s seznamom imen več članov, ki so se združili s cerkvijo od zadnje konference, ali poslan od nekega duhovnika, tako da bo eden od starešin, kogar koli bodo od časa do časa določili ostali starešine, v knjigi vodil pravilen seznam vseh imen vse cerkve;

83 in tudi, če bo kdo iz cerkve izključen, tako da se bo njegovo ime izbrisalo iz splošnih cerkvenih zapisov z imeni.

84 Vsi člani, ki se odselijo iz cerkve, kjer so bivali, če bodo šli v cerkev, kjer jih ne poznajo, lahko vzamejo pismo, ki potrjuje, da so redni člani in so vredni, in sicer potrdilo, ki ga lahko podpiše vsak starešina ali duhovnik, če član, ki pismo prejme, starešino oziroma duhovnika pozna osebno, ali pa ga podpišejo učitelji ali diakoni cerkve.