102. razdelek
Zapisnik ustanovitve prvega visokega svèta Cerkve v Kirtlandu v Ohiu 17. februarja 1834. Prvotni zapisnik sta zapisala starešini Oliver Cowdery in Orson Hyde. Prerok je zapisnik pregledal naslednji dan in dan potem je visoki svèt enoglasno sprejel popravljeni zapisnik kot »obliko in ustavo visokega svèta« Cerkve.Verzi od trideset do dvaintrideset, ki obravnavajo svèt dvanajstih apostolov, so bili dodani leta 1835 pod vodstvom Josepha Smitha, ko je bil ta razdelek pripravljen za objavo v Nauku in zavezah.
1–8 Visoki svèt je določen za razreševanje pomembnih težav, do katerih prihaja v Cerkvi. 9–18 Dani so postopki za zaslišanje primerov. 19–23 Odločitev poda predsednik svèta. 24–34 Pojasnjen je prizivni postopek.
1 Ta dan se je v hiši Josepha Smitha ml. zbral generalni svèt štiriindvajsetih vélikih duhovnikov, po razodetju, in nadaljeval z organiziranjem visokega svèta Kristusove cerkve, ki naj bi ga sestavljalo dvanajst vélikih duhovnikov in eden ali trije predsedniki, kakor bi primer pač narekoval.
2 Visoki svèt je bil določen z razodetjem, da bi razrešili pomembne težave, do katerih bi v cerkvi utegnilo priti, ki jih cerkev oziroma škofov svèt ne bi mogel razrešiti v zadovoljstvo strank.
3 Josepha Smitha ml., Sidneyja Rigdona in Fredericka G. Williamsa je svèt z glasovanjem priznal za predsednike, Josepha Smitha st., Johna Smitha, Josepha Coa, Johna Johnsona, Martina Harrisa, Johna S. Carterja, Jareda Carterja, Oliverja Cowderyja, Samuela H. Smitha, Orsona Hyda, Sylvestra Smitha in Luka Johnsona, vélike duhovnike, pa je svèt s soglasnim glasovanjem izvolil v redni svèt cerkve.
4 Zgoraj imenovane svetovalce se je nato vprašalo, ali svoje imenovanje sprejmejo in ali bodo v tej službi delovali glede na nebeško postavo, na kar so vsi odgovorili, da svoje imenovanje sprejemajo in bodo svojo službo opravljali glede na Božjo milostljivost, ki jim bo podeljena.
5 Število, ki je sestavljalo svèt, ki so glasovali v imenu in za cerkev pri imenovanju zgoraj imenovanih svetovalcev, je bilo triinštirideset v naslednjem zaporedju: devet vélikih duhovnikov, sedemnajst starešin, štirje duhovniki in trinajst članov.
6 Izglasovano: da visoki svèt ne more pravnomočno delovati brez navzočnosti sedmih zgoraj imenovanih svetovalcev ali njihovih pravilno določenih naslednikov.
7 Teh sedem bo pravnomočno lahko imenovalo druge vélike duhovnike, ki jih pojmujejo kot vredne in sposobne, da bodo delovali namesto odsotnih svetovalcev.
8 Izglasovano: kadar bo prišlo do prostega mesta zaradi smrti, odstranitve iz službe zaradi prestopka oziroma odstranitve z ozemlja tega cerkvenega vodstva, katerega koli od zgoraj imenovanih svetovalcev, bo zapolnjeno z imenovanjem predsednika oziroma predsednikov in odobreno po glasu generalnega svèta vélikih duhovnikov, sklicanega za tisti namen, da bodo delovali v imenu cerkve.
9 Predsednik cerkve, ki je tudi predsednik svèta, je imenovan z razodetjem in je v svoji upravi priznan po glasu cerkve.
10 In glede na dostojanstvo njegove službe je, da predseduje na svètu cerkve; in njegov privilegij je, da mu pomagata dva druga predsednika, imenovana enako, kakor je bil imenovan sam.
11 In v primeru odsotnosti enega ali obeh tistih, ki sta imenovana, da mu pomagata, ima moč, da na svètu predseduje brez pomočnika; in v primeru, da je odsoten sam, imata druga predsednika moč predsedovati namesto njega, oba ali eden od njiju.
12 Kadar je visoki svèt Kristusove cerkve pravilno organiziran glede na prejšnji vzorec, bo dolžnost dvanajstih svetovalcev, da bodo žrebali po številu in s tem določili, kdo od dvanajsterih bo govoril prvi, začenši s številko ena in tako naprej po vrsti do številke dvanajst.
13 Kadar se ta svèt skliče, da bo odločal o katerem koli primeru, bo dvanajst svetovalcev odločilo, ali je težak ali ni; če ni, bosta na njem govorila samo dva svetovalca glede na način, zapisan zgoraj.
14 Če pa se misli, da je težak, bodo imenovani štirje; in če težji, šest; v nobenem primeru pa ne bo imenovanih več kot šest, da bodo govorili.
15 Obtoženi ima, v vseh primerih, pravico do polovice svèta, da se prepreči žalitev ali krivico.
16 In svetovalci, imenovani, da govorijo pred svètom, naj zastopajo primer, potem ko se preuči dokaze, v njegovi pravi luči pred svètom; in vsak naj govori glede na poštenost in pravico.
17 Tisti svetovalci, ki so potegnili parne številke, in sicer 2, 4, 6, 8, 10 in 12, so posamezniki, ki naj se postavijo na obtoženčevo stran in preprečijo žalitev in krivico.
18 V vseh primerih bosta imela tožnik in obtoženi privilegij, da bosta sama govorila pred svètom, potem ko se je slišalo dokaze in bodo svetovalci, ki so določeni govoriti v primeru, zaključili s svojimi pripombami.
19 Potem ko bodo dokaze slišali, ko bodo govorili svetovalci, tožnik in obtoženi, bo predsednik odločil glede na razumevanje, ki ga bo imel o primeru, in pozval dvanajst svetovalcev, da isto potrdijo z glasovanjem.
20 Če pa bodo preostali svetovalci, ki niso govorili, ali kateri od njih, potem ko so nepristransko slišali dokaze in zagovore, odkrili napako v predsednikovi odločitvi, lahko to pokažejo in primer bo imel ponovno zaslišanje.
21 In če se po pozornem ponovnem zaslišanju v primeru pokažejo dodatna dejstva, bo odločitev ustrezno spremenjena.
22 Če pa dodatnih dejstev ne bo, bo obveljala prva odločitev in večina svèta bo imela moč, da se bo odločila enako.
23 V primeru težave glede nauka oziroma načela, če ni zadosti zapisano, da bi svèt primer jasno razumel, lahko predsednik vpraša in pridobi Gospodovo mnenje z razodetjem.
24 Véliki duhovniki, ko so v tujini, imajo moč sklicati in organizirati svèt, kakor je bilo rečeno doslej, da težave razrešijo, če bodo stranke oziroma katera koli od njih to zahtevala.
25 In omenjeni svèt vélikih duhovnikov bo imel moč za imenovanje enega izmed svojih lastnih vrst, da bo začasno predsedoval na takšnem svètu.
26 Dolžnost omenjenega svèta bo, da bo nemudoma predal izvod svojih postopkov s celostno izjavo pričevanja, ki bo priložena njihovi odločitvi, visokemu svètu sedeža Prvega predsedstva Cerkve.
27 Če bodo stranke oziroma katera od njih z odločitvijo omenjenega svèta nezadovoljne, se lahko pritožijo na visoki svèt sedeža Prvega predsedstva Cerkve in imajo ponovno zaslišanje, kateri primer bo izpeljan glede na prejšnji zapisani vzorec, kakor če ne bi bila sprejeta nobena takšna odločitev.
28 Ta svèt vélikih duhovnikov v tujini naj se skliče le v najtežjih primerih glede cerkvenih zadev; in noben splošni oziroma navaden primer ni zadosten, da se skliče takšen svèt.
29 Potujoči oziroma v tujini nastanjeni véliki duhovniki imajo moč, da rečejo, ali je potrebno, da takšen svèt skličejo ali ne.
30 Je razlika med visokim svètom oziroma potujočimi vélikimi duhovniki v tujini in med potujočim visokim svètom, ki ga sestavlja dvanajst apostolov, v njihovih odločitvah.
31 Glede odločitve prejšnjega se lahko pritoži; glede odločitve slednjega pa se ne more.
32 Slednjega lahko pod vprašaj vzamejo le generalne osebnosti cerkve v primeru prestopka.
33 Sklep: da bo predsednik, oziroma predsedniki, sedeža Prvega predsedstva Cerkve imel moč za določanje, ali je kateri tak primer, v katerem se pritoži, upravičeno naslovljen za ponovno zaslišanje, potem ko je bila pritožba preučena in priloženi dokazi ter izjave.
34 Dvanajst svetovalcev je nato pristopilo, da bi žrebali oziroma vrgli volilno kroglico, da bi določili, kdo bo govoril prvi, in sledilo je naslednje, namreč: 1. Oliver Cowdery, 2. Joseph Coe, 3. Samuel H. Smith, 4. Luke Johnson, 5. John S. Carter, 6. Sylvester Smith, 7. John Johnson, 8. Orson Hyde, 9. Jared Carter, 10. Joseph Smith st., 11. John Smith, 12. Martin Harris.Po molitvi se je konferenca zaključila.
Oliver Cowdery
Orson Hyde
(tajnika)