Potutusi
Lesona 42: Mareko 11–16


Lesona 42

Mareko 11–16

Folasaga

Ina ua tulata i le faaiuga o Lana galuega i le olaga nei, sa matauina e le Faaola se fafine mativa ua oti lana tane, sa lafoina ni tupe iti se lua i le mea e teu ai oa o le malumalu. Mulimuli ane, a o talisua ai i Petania, sa uuina e Maria ia Iesu o se faailoga o Lona tanuga. Ua puapuagatia le Faaola i Ketesemane Sa faamasinoina o Ia ma faasalaina i le oti. Ina ua mavae Lona maliu ai i luga o le satauro ma toetu mai, sa faaali atu le Alii i Ana Aposetolo ma poloaiina i latou e avatu le talalelei i le lalolagi.

Fautuaga mo le Aoaoina Atu

Mareko 11–13

Ua aoao atu le Faaola i le malumalu ma matauina ai se fafine ua oti lana tane sa lafoina atu tupe iti i le mea e teu ai oa o le malumalu.

Faitau leotele le tulaga lea, ma fai i le vasega e faalogologo mo eseesega o taulaga na tuuina atu i le Alii i tulaga taitasi.

  1. Sa tuuina atu e se fafine i lona epikopo se tupe tele e fai ma ana taulaga anapogi. O se isi fafine e nofo i le uarota lava lea e tasi sa tuuina atu sina aofaiga itiiti lava i lona epikopo e fai ma ana taulaga anapogi.

  2. O se alii ua galue o se peresitene o le siteki. O se alii i le siteki lava lea o loo avea o se faiaoga o le peraimeri.

  • O a eseeega na e matauina i taulaga na tuuina atu i tulaga ia taitasi?

  • Mata o le a se lagona o se tagata pe afai o lana taulaga i le Alii e laitiiti pe a faatusatusa i taulaga a isi?

Valaaulia tagata e vaavaai mo upumoni a o latou suesue i leMareko 11–14 o le a fesoasoani latou te iloa ai pe na faapefea ona silasila le Alii i a latou taulaga ia te Ia.

Ata
Ulufale Manumalo

Faaali le ata Triumphal Entry (Gospel Art Book [2009], no. 50; see also LDS.org). Otooto puupuu leMareko 11:1–12:40i le faamatala atu faapea ina ua tulata atu le Faaola i le iuga o Lana galuega i le olaga nei, sa tietie atu o Ia faatupu i Ierusalema, faamama le malumalu, ma aoao atu i tagata iina. Faamanatu i le vasega i se taumafaiga e ta’uvaleina ai le Faaola, sa fai atu e le au Faresaio ma le autusiupu ni fesili faigata ia te Ia a o Ia aoao atu i le malumalu. Ina ua uma ona tali atu le Faaola i a latou fesili, sa Ia ta’uvaleina faalauaitele le pepelo o le au Faresaio ma le au tusiupu (tagai Mataio 23).

Faamatala atu a o i ai Iesu i le malumalu, sa Ia molimauina ni tagata o avatu ia tupe i le mea e teu ai oa o le malumalu e fai ma taulaga i le Atua. Valaaulia se tagata e faitau leotele le Mareko 12:41–44, ma fai i le vasega e vaavaai mo mea sa silasila i ai le Faaola i le mea e teu ai oa.

  • O le a le mea na vaai i ai le Faaola i le mea e teu ai oa?

Faaali le tupe siliva aupito itiiti i le tupe a le tou atunuu, ma faamatala o setupe iti o “tupe apamemea aupito itiiti sa faaaoga e Iutaia” (Bible Dictionary, “Money”).

  • E mafai faapefea e se tasi ona lagonaina e na o le lua tupe iti e mafai ona avatu o se taulaga i le Atua?

  • O le a le fetalaiga a le Faaola e uiga i le taulaga a le fafine ua oti lana tane e faatusatusa i taulaga a isi?

  • O le a sou manatu o le a le mea na mafaufauina ai e le Faaola lana taulaga e “sili atu” nai lo isi taulaga?

  • E fua i le fetalaiga a le Faaola e uiga i le fafine ua oti lana tane, o le a le mataupu faavae e mafai ona tatou aoaoina e uiga i le foai atu i le Alii? (E ono faaaoga e le vasega ni upu eseese ae e tatau ona faailoa mai se mataupu faavae e pei o lea: Afai tatou te naunau e foai uma atu mea ua ia i tatou i le Alii, o le a Ia taliaina la tatou foai tusa lava pe foliga mai e laitiiti pe a faatusatusa atu i isi.

Otooto le Mareko 13i le faamatala atu sa aoao atu e le Faaola Ana Aposetolo e uiga i le Afio Mai Faalua. Faamanatu i le vasega sa latou suesueina nei aoaoga i le Iosefa Samita—Mataio.

Mareko 14:1–9

Ua uuina le Faaola e Maria

Faamatala atu ina ua uma ona aoao atu e le Faaola Ona soo e uiga i faailoga o Lona Afio Mai Faalua, sa Ia tuua Ierusalema ae afio atu i Petania i le fale o se tagata e igoa ia Simona, o le na mafatia talu ai i le lepela.

Valaaulia se tamaitiiti aoga se toatasi e faitau leotele le Mareko 14:3 ma se isi tamaitiiti aoga e faitau leotele le Ioane 12:3. Fai i le vasega e faalogologo pe o le a le mea na tupu i le Faaola a o nofo ifo i lalo mo le talisuaga.

  • O le a le mea na tupu ina ua nofo ifo i lalo le Faaola e talisua i le fale o Simona? (Faamatala o le fafine na uuina le Faaola o Maria le uso o Mareta ma le tuafafine o Lasalo [tagai Ioane 12:1–3].)

  • Na faapefea ona faaali atu e Maria i le Faaola lona alofa ma lona loto tapuai?

Faamatala o le faatinoga e Maria o le uuina o le ao ma aao o le Faaola i le uu nato (o se suauu taugata tele) o se aga o le migao tele lea e oo lava i tupu e seasea o latou mauaina (tagai James E. Talmage, Jesus the Christ, 3rd ed. [1916], 512).

Valaaulia ni tamaiti aoga e feauauai i le faitauina leotele o le }Mareko 14:4–9. Fai i le vasega e mulimuli ai, ma vaavaai pe na faapefea ona tali atu nisi o tagata sa i ai i le talisuaga i le mea na faia e Maria. Faamatala na tatou iloa mai le Ioane 12:4–5o Iuta le Sekara o ia lea sa faitio i le faatinoga a Maria.

  • Na faapefea ona tali atu Iuta le Sekara i le uuina e Maria o le Faaola i le uu taugata?

  • E tusa ai ma le fuaiupu 5, o le a le tau o le suauu? (Faamatala o le toluselau tenari e pe tusa ma le aofaiga sa mafai ona maua e se tagata faigaluega masani i se tausaga.)

  • Na faapefea ona tali atu le Faaola i faitioga ia Maria?

Ta’u i ai o le fasifuaitau ”o le mea lelei ua faia e ia ia te au nei“ i le fuaiupu 6, ma faamatala o loo ta’u mai ai sa fiafia le Faaola i le mea na faia e Maria. Ta’u atu foi i ai o le fasifuaitau “ua faia e ia le mea ua ia mafaia” i le fuaiupu 8, ma faamatala ua ta’u mai i lenei mea na tuuina atu e Maria le mea silisili na te mafaia i le Alii.

  • O le a le upumoni e mafai ona tatou aoao mai nei fuaiupu e uiga i lagona o le Faaola pe a tatou ofo atu a tatou mea silisili ia te Ia? (E ono faaaoga e le vasega ni upu eseese ae e tatau ona faailoa mai le mataupu faavae lenei: E fiafia le Faaola pe a tatou ofo atu ia te Ia a tatou mea silisili.

Faasino i tulaga e lua sa tuuina atu i le amataga o le vasega. Fai i le vasega e faaaoga upumoni sa latou faailoa mai i le Mareko 12 ma le Mareko 14e faamatala ai pe na mafai faapefea e tagata i tulaga taitasi ona faafiafiaina le Alii.

  • E mafai faapefea e le talitonu i nei upumoni ona fesoasoani i se tasi o lagona faapea e le tele ni a latou mea e ofo atu i le Alii?

  • O le a se taimi na e vaaia ai se tasi o ofoina atu a latou mea silisili i le Alii?

Valaaulia le vasega e mafaufau pe o latou ofoina atu i le taimi nei a latou mea silisili i le Alii. Fautuaina i latou e filifili mai se vaega se tasi o o latou olaga e mafai ona latou faaleleia atili ma faatu se sini o le a fesoasoani latou te tuuina atu ai le mea sili i le Alii.

Mareko 14:10–16:20

Ua amata e Iesu Lana Togiola a o Ia mafatia i Ketesemane mo a tatou agasala; sa faalataina o Ia e Iuta le Sekara ma aumaia ai i luma o taitai Iutaia

Valaaulia tamaiti aoga e mafaufau loloto e aunoa ma se leo i fesili nei:

  • Pe i ai se taimi na e lagona ai e leai se tasi e malamalama ia te oe po o mea o e feagai ai nei?

  • Pe na i ai se taimi na e lagonaina ai e le mafai ona faamagaloina au agasala ua mavae?

Valaaulia le vasega e vaavaai mo upumoni a o latou suesue i leMareko 14 ia e mafai ona fesoasoani i se tasi atonu o i ai nei lagona.

Otooto leMareko 14:10–31i le faamatala atu faapea, i ni nai aso ina ua uma ona uuina Iesu e Maria, sa faamanatu e Iesu ma Aposetolo le Paseka. Ina ua uma, sa o atu le Faaola i le Faatoaga o Ketesemane.

Valaaulia se tamaitiiti aoga e faitau leotele le Mareko 14:32–34. Fai atu i le vasega e mulimuli i le faitauga, ma vaavaai pe na faapefea lagona o le Faaola i le Faatoaga o Ketesemane.

  • O a lagona o le Faaola i le Faatoaga o Ketesemane?

A maea ona tali mai tamaiti aoga, tusi fasifuaitau nei i le laupapa: matautia, atuatuvale, matua tiga.

Faamatala o fasifuaitau nei e faasino i puapuaga na oo i ai Iesu Keriso o se vaega o Lana Togiola.

  • O a mea e mafai e nei fasifuaitau ona aoao ai i tatou e uiga i le Togiola a Iesu Keriso? A maea ona tali mai tamaiti aoga, tusi le upumoni lenei i le laupapa: E avea o se vaega o Lana Togiola, sa puapuagatia Iesu Keriso ma faanoanoa i le Faatoaga o Ketesemane.

Valaaulia ni nai tamaiti aoga e feauaua’i i le faitauina leotele mai o le Mareko 14:35–42. Fai atu i le vasega e mulimuli i le faitauga, ma vaavaai mo mea na faia e le Faaola ona o Ona mafatiaga ogaoga.

  • O le a le mea na faia e le Faaola ona o Ona mafatiaga ogaoga? (Fesoasoani ia malamalama o le matua matuia tele o puapuaga o Iesu o lea na Ia ole atu ai pe mafai ona le oo i ai o Ia.) le atu ai pe mafai ona le oo i ai o Ia.)

Tusi le fasifuaitau lenei i luga o le laupapa: Na puapuagatia Iesu Keriso … ina ia Ia …

Faamatala o isi mau e mafai ona fesoasoani ia i tatou e malamalama ai i mafatiaga o Iesu Keriso ma pe aisea o le a naunau ai o Ia e mafatia mo i tatou.

Tusi mau faasino nei i luga o le laupapa: Isaia 53:3–5 ma leAlema 7:11–13. Vaevae le vasega i ni paga, ma valaaulia i latou e faitau faatasi ia fuaiupu, ma vaavaai po o a mea na mafatia ai le Faaola ma pe aisea sa mafatia ai o Ia. Fai i le vasega e tusi i a latou api po o api talaaga mo suesuega o tusitusiga paia pe faapefea ona latou faaumaina le fasifuaitau o loo tusia i luga o le laupapa e faaaoga ai mea ua latou aoao mai i leIsaia 53:3–5 ma le Alema 7:11–13. (Atonu e te manaomia ona faamatala atu o le upufesoasoani i le Alema 7:12o lona uiga o le faanatinati atu e avatu se faamama avega po o le alu atu e fesoasoani i se tasi.)

A uma ua lava se taimi, valaaulia ni tagata e lipoti mai pe na faapefea ona latou faamaeaina le fasifuaitau. O tali e tatau ona talitutusa ma lea: Na mafatia Iesu Keriso i o tatou tiga, mafatiaga, tofotofoga, ma’i, vaivai, ma faanoanoaga ina ia silafia ai e Ia pe faapefea ona fesoasoani ia i tatou. Na mafatia Iesu Keriso mo a tatou agasala ina ia mafai ai e Ia ona soloia a tatou solitulafono. Faamanatu i le vasega o mafatiaga o le Faaola mo agasala a tagata na amata i Ketesemane ma faauau ai lava ma faaiuina i Lona Faasatauroga i luga o le satauro.

Ina ia fesoasoani i le vasega ia lagonaina le taua o le upumoni faapea, e avea ai o se vaega o Lana Togiola na mafatia ai Iesu Keriso ma tiga faanoanoa i Ketesemane, fuafua e faaali le vitio“Special Witness—Elder Holland” (2:38), lea o loo molimau mai ai Elder Jeffrey R. Holland o le Korama a Aposetolo e Toasefululua i mafatiaga o le Faaola i Ketesemane. O loo maua lenei vitio i le LDS.org.

  • E mafai faapefea i le iloaina o le mea na mafatia ai le Faaola ma pe aisea na mafatia ai o Ia, ona fesoasoani ia te oe pe a feagai ma tofotofoga, tiga, ma mafatiaga?

  • O le a se taimi na e lagonaina ai le fesoasoani atu o le Faaola ia te oe i se taimi o tiga, ma’i, ma faanoanoaga?

  • O a ni lagona na e oo i ai ina ua e salamo ma lagonaina ua soloieseina au agasala (pe tapeeseina) e le Togiola a Iesu Keriso?

Otooto le Mareko 14:43–16:20i le faamatala atu sa aveina atu Iesu i se faamasinoga e le tusa ai ma tulafono i luma o le au Saneterini ma faasalaina ai i le oti. Ina ua mavae le maliu o le Faaola i luga o le satauro ma ua toetu mai, sa faaali atu o Ia i Ana Aposetolo ma poloaiina i latou e avatu le talalelei i le lalolagi.

Atonu e te manao e faaiu lenei lesona i le molimau atu e uiga i upumoni sa outou talanoaina.

Tala ma Faamatalaga o Talaaga

Mareko 12:41–44. O tupe iti a le fafine ua oti lana tane

“O tupe iti na foai atu e le fafine ua oti lana tane i le mea e teu ai oa o le malumalu, o tupe siliva laiti a Iutaia e igoa olepta (Faa-Eleni o le laitiiti). Pe tusa ma le 1/2 kalama (e itiiti ifo ma le 1/50 o se aunese) ma e itiiti ifo i lo se ‘fareni’ po o se kotane, o le tupe siliva aupito maualalo le tau a Roma i lena taimi (tagai Mareko 12:42).

“O le mea moni faapea na foai atu e le fafine ua oti lana tane “ana mea uma sa i ai” ua ta’u mai ai lona tuuto faamaoni i le Atua, e ese mai le faafoliga o le au tusiupu (tagai Mareko 12:38–40). Sa faamatala e Elder James E. Talmage (1862–1933) o le Korama a Aposetolo e Toasefululua le mafuaaga na faamalo ai le Alii i le fafine ua oti lana tane e ui ina matuai laitiiti lana taulaga: ‘Ua lafo nisi mea mai a latou mea ua tele; a o ia ua mativa ua ia lafo ana mea uma sa ia te ia. E le o le laitiiti o lana taulaga na faapitoa ai ona taliaina, ae o le agaga o le ositaulaga ma le faamoemoega ma le loto iai lea na ia foai atu ai’(Jesus the Christ, 3rd ed. [1916], 561–62). Na ta’ua e Elder Talmage: ‘Pe o le meaalofa a se tagata o se atunuu, e silisili, aai e ofoina atu ma le naunautai ma se faamoemoega mama, e aupito silisili ia i le silafaga a le Atua, po o le a foi le mativa i se isi faatusatusaga a o le mea silisili’ (O Le Maota o le Alii, rev. ed. [1968], 3)” (Tusi lesona a le Tagata Aoga o le Feagaiga Fou [Church Educational System manual, 2014], 128–29).

Mareko 14:3–9. Na uuina Iesu e Maria

Na faamatala e Elder James E. Talmage faapea o faatinoga a Maria na faaalia ai lona alofa tele mo Iesu:

“O le uuina o le ulu o se malo i le uu masani o se faamamaluga lea o ia; o le uuina o ona vae o le faaalia foi lea o se faaaloalo e le masani ai; ae o le uuina o le ulu ma vae i le uu nato, ma i se tele naua, o se faatinoga o se aga faatamalii migao e seasea ona faia e oo lava i tupu. O le faatinoga a Maria o se faaaliga o le alofa naunau; o le nanamu sasala o se loto ua ovaova i le loto tapuai ma le naunautai” (Jesus the Christ, 3rd ed. [1916], 512).

Mareko 14:32–36. O le puapuagatia o le Faaola i Ketesemane

“O le gagana a Mareko o loo aumai ai le molimau i le moni ma le ogaoga o mafatiaga o le Faaola (tagai Mareko 14:23–36). O le upu Eleni na faaliliuina’matautia’ i le anotusi e mafai ona faasino i ni lagona eseese, e aofia ai le matautuia, ofo, maofa e sosoo ma se te’i tele, ma le faanoanoa lofituina. O le upu Eleni ua faaliliuina’matua tiga’ e mafai ona faauigaina o le faatu, tulolo, ma tumu i le tiga po o le faanoanoa. Pe a tuufaatasi, o nei upu ua ta’u mai ai se mafatiaga loloto ma le ogaoga. Na fetalai le Faaola faapea ’ua matua tiga e oo ile oti’ Lona loto(Mareko 14:34)—o lona uiga ua matua ulua Lona tiga na Ia lagona ai ua i ai o Ia i le tulaga o le oti. …

Sa saunoa Elder Neal A. Maxwell (1926–2004) o le Korama a Aposetolo e Toasefululua e uiga i le mafatiaga o le Togiola:

“‘I Ketesemane, o mafatiaga o Iesu na amata ona ”matautia” (Mareko 14:33), pe, i le faa-Eleni, “tetemu” ma “maofa.”

“‘Manatu, o Ieova, o le Tufuga o lenei lalolagi ma isi, a ua “maofa”! … Na te lei silafiaina e ia lava le maoae ma le faagasologa maua’i o se togiola muamua. O lea, ina ua oo le mamafa o le tiga i lona atoaga, ua matua tele naua, ua sili atu nai lo se mea na Ia mafaufauina i Lona atamai tulagaese! …

“O le aofaiga o le mamafa o agasala a tagata ola uma—ua mavae, taimi nei, ma le lumanai—ua mamafatu atu i luga o lena Tamalii atoatoa, e leai se agasala, ma le maaleale! O o tatou vaivaiga ma ma’i, na avea foi o se vaega o le tauaofai matautia o le Togiola. Tagai Alema 7:11–12; Isa. 53:3–5; Mata. 8:17.)’ (‘Naunau e Gauai Atu,’ Ensign, May 1985, 72–73)” (Tusi lesona a le Tagata Aoga o le Feagaiga Fou [Church Educational System manual, 2014], 130).