Potutusi
Lesona 46: Luka 5


Lesona 46

Luka 5

Folasaga

Ina ua mavae le mauaina faavavega o ni i’a se tele i le fesoasoani atu o le Faaola, sa lafoai e Peteru, Iakopo, ma Ioane mea uma ae mulimuli atu i le Faaola ma avea ai ma faifaiva i tagata. Sa faamalolo e Iesu se lepela ma se tagata pipili. Na Ia valaauina Mataio e avea o se soo ma sa aoao atu na sau o Ia e valaau i e agasala ia salamo. Na aoao foi e Iesu le faataoto i le uaina fou i totonu o fagu tuai.

Fautuaga mo le Aoaoina Atu

Luka 5:1–11

Ua valaauina e le Alii ia Peteru, Iakopo, ma Ioane e avea ma faifaiva i tagata

Tusi le fesili lenei i luga o le laupapa: O anafea na talosagaina ai oe e faia se mea e aunoa ma le iloaina o mafuaaga uma e fai ai? Fai i le vasega e mafaufau i le fesili, ma valaaulia ni nai tagata e faasoa mai o latou aafiaga.

  • Aisea e mafai ai ona faigata ona mulimuli i faatonuga e aunoa ma le malamalama i mafuaaga o na mea?

  • O a poloaiga po o fautuaga mai taitai o le Ekalesia e ono faigata i nisi talavou ona usitaia pe afai latou te le malamalama atoa i mafuaaga o na mea? (Mafaufau e tusi tali a tagata o le vasega i luga o le laupapa.)

Valaaulia le vasega e vaavaai mo se mataupu faavae i leLuka 5:1–11 e mafai ona fesoasoani ia i latou pe a latou le malamalama atoatoa pe aisea ua talosagaina ai i latou e mulimuli i fautuaga po o poloaiga ale Alii.

Valaaulia ni nai tamaiti aoga e feauauai i le faitauina leotele mai o le Luka 5:1–5. Fai i le vasega e mulimuli ai, ma vaavaai mo mea na poloai atu ai le Faaola ia Simona (Peteru) e fai ina ua uma ona ia talai atu. Fai i le vasega e lipoti mai mea ua latou mauaina. (Afai e tatau ai, ta’u i ai o lefuaiupu 4, vaefaamatalaga a ua faamanino mai ai draught e faasino i i’a na maua po o se aui’a.)

  • O le a le tala a Simona i le Faaola e uiga i a latou taumafaiga talu ai ia maua ni i’a?

  • Mata o le a se poto masani o Simona i faigafaiva na mafua ai ona mafaufau ina ua fai atu le Faaola ia te ia e toe tuu i lalo le upega?

  • O le a le tala a Simona na faaalia ai sa ia faatuatuaina le Alii?

Valaaulia se tagata e faitau leotele le Luka 5:6–9, ma fai i le vasega e vaavaai pe o le a le mea na tupu ina ua fai e Simona le mea na poloai atu ai le Alii.

  • O le a le mea na tupu ina ua fai e Simona le mea na poloai atu ai le Alii?

  • O le a se mataupu faavae e mafai ona tatou aoao mai i le naunau o Simona e fai le mea na poloai atu ai le Alii e ui e lei malamalama o ia pe aisea? (E ono faaaoga e le vasega ni upu eseese, ae ia mautinoa latou te faailoa maia le mataupu faavae lenei: Afai tatou te faia mea e poloai mai ai le Alii tusa pe tatou te le malamalama pe aisea, e mafai e Ia ona saunia faamanuiaga sili atu nai lo mea e mafai ona tatou manatu ai. I le faaaogaina o upu a tagata aoga, tusi lenei mataupu faavae i luga o le laupapa.)

  • E faapefea e le ola ai i lenei mataupu faavae ona manaomia i tatou e faalagolago ia Iesu Keriso?

Ina ia fesoasoani i tagata ia malamalama i lenei mataupu faavae, valaaulia se tagata aoga e faitau leotele le saunoaga lenei a Elder Richard G. Scott o le Korama a Aposetolo e Toasefululua. Fuafua e saunia ni kopi o lenei saunoaga mo le vasega:

Ata
Elder Richard G. Scott

“O le soifuaga lenei o se aoaoga ile faalagoalago atoatoa—ia Iesu keriso, faalagolago i Ana aoaoga, faalagolago i lo tatou atamai e taitaia ai e le Agaga Paia ia tatou usiusitai i ia aoaoga mo le fiafia i le taimi nei, ma se soifuaga aoga fiafia sili e faavavau. O le faalagolago o lona uiga o le usiusitai lea ma le loto i ai e aunoa ma le iloaina o le i’uga mai le amataga (tagai Faataoto ). 3:5–7). Ina ia fua mai, e tatau ona sili atu le malosi ma tumau lou faalagolago i le Alii, nai lo lou faalagolago i ou lava lagona ma lou poto masani” (“Faalagolago i le Alii,”Liahona, Ian. 1996, 19).

  • E mafai faapefea ona tatou atiinae lenei ituaiga o faalagolago i le Faaola?

  • Na faapefea ona maua e oe po o lou aiga ni faamanuiaga sili atu nai lo le mea sa e manatu ai, i le mulimuli i faatonuga a le Alii ae e te lei malamalama atoa i mafuaaga? (O tali e mafai ona aofia ai poto masani sa fesoasoani i tagata na iu ai ina malamalama i le mafuaaga na tuu atu ai e le Alii na faatonuga.)

I luga o se fasipepa e mafai ona latou o ma ave i le fale, valaaulia le vasega e tusi i lalo se fautuaga po o ni poloaiga mai le Alii e mafai ona latou atili mulimuli faamaoni ai tusa lava pe latou te le malamalama atoa i mafuaaga e faia ai. (A lava se taimi, e mafai ona e valaaulia le vasega e vaavaai i le Mo Le malosi o le Autalavou [tamaitusi, 2011] mo ni manatu.)

Otooto leLuka 5:10–11i le faamatala atu o Peteru, Iakopo, ma Ioane na tuua o latou vaa fagota ma upega ae mulimuli ia Iesu.

Luka 5:12–26

Ua faamalolo e Iesu se lepela ma se tagata ma’i supa

Faaali atu i le vasega mea nei (pe tusi ni ata o ia mea i le laupapa): tui, fusi, fasimoli, ma se pepa ’aisato’a.

  • E mafai faapefea e nei mea ona faamalolo ai tagata mai se ma’i po o se manu’a?

  • E ese mai le ma’i ma manu’a faaletino, o a isi mea e ono manaomia e se tasi ona faamalolo mai ai? (Lisi tali a tagata o le vasega i luga o le laupapa. O tali e mafai ona aofia ai le agasala, vaisu, faanoanoa, ma le inoino.)

Luka 5:12–25

Tusi le siatalea i luga o le laupapa, ma fai i le vasega e kopi i a latou api o le vasega po o api talaaga mo le suesueina o tusitusiga paia:

O mea e tutusa ai

O eseesega

Tusi mau faasino nei i luga o le laupapa: Luka 5:12–15 ma leLuka 5:17–25. Faamatala o fuaiupu nei o loo faamatala mai ai faapea na faamalolo e le Faaola ni tagata se toalua. O se tasi o nei tagata sa lepela, a o le isi e ma’i supa, o lona uiga e pipili. Vaevae le vasega i ni paga. Fai iai e faitau tala taitasi ma a latou paga ma talanoaina fesili nei:

  • E faapefea ona tutusa nei faamalologa e lua? E eseese faapefea?

  • O le a le matafaioi a le faatuatua i tala taitasi?

Fai i le vasega e lipoti mai mea ua latou mauaina. A uma ua lava se taimi, valaaulia le vasega e lipoti mai mea na latou aoaoina. Fuafua e valaaulia le vasega e maka ia le fasifuaitau “ua silafia e ia lo latou faatuatua“ i lefuaiupu 20. Faamautinoa ua malamalama le vasega o le faatuatua o i latou na aumaia le ma’i supa i le Faaola na saofaga i le faamalologa o lenei tagata.

  • O a ni mataupu faavae e mafai ona tatou aoaoina mai nei tala e uiga i le ala e mafai ai ona faamaloloina i tatou ma mea e mafai ona tatou faia e fesoasoani ai i isi ia faamaloloina? (E ono faaaoga e le vasega ni upu eseese, ae ia mautinoa ua latou faailoa mai ia mataupu faavae nei: A tatou faaalia lo tatou faatuatua ma o mai i le Faaola, e mafai ona Ia faamaloloina i tatou. E mafai ona tatou fesoasoani i isi e o mai i le Faaola ina ia mafai ona faamaloloina i latou. Tusi mataupu faavae nei i le laupapa.)

  • E mafai faapefea ona tatou maua le faamalologa mai le Faaola? (Fesoasoani i le vasega ia malamalama e mafai e le Faaola ona aveesea o tatou vaivaiga, pe e mafai e ia ona aumai ia i tatou le lototele, faatuatua, mafanafana, ma le filemu tatou te manaomia e onosaia ai pe faatoilaloina o tatou vaivaiga.)

Fai i le vasega e mafaufau i vaivaiga o loo tusi i luga o le laupapa e ono manaomia ona faamalolo mai ai tagata.

  • O le a se mea e mafai ona e fai e aumaia ai tagata i le Faaola ina ia maua Lona mana faamalolo?

  • O anafea na faamaloloina ai oe po o se tasi e te iloa e ala i le faaalia o le faatuatua i le Faaola? (Faamanatu i tagata o le vasega e le tatau ona latou faasoa mai ni aafiaga e patino tele pe e le faalauaiteleina.)

  • O anafea na e vaaia ai se tagata o aumaia se isi tagata i le Alii ia maua le mana faamalolo o le Faaola?

Fai i le vasega e mafaufau i mea e mafai ona latou fai e faaalia ai se faatuatua sili atu ia Iesu Keriso ina ia faamaloloina ai, faamagaloina, pe faamafanafanaina po o mea e mafai ona latou faia e aumaia ai se uo po o se isi tagata i le Faaola. Fautuaina i latou e faatino uunaiga e mafai ona latou maua.

Luka 5:27–35

Ua fesili le au tusiupu ma le au Faresaio pe aisea ua aai faatasi ai Iesu ma telona ma e agasala

Valaaulia se tamaititi e faitau leotele le Luka 5:27–28 ma fai atu i le vasega e vaavaai mo le valaaulia a le Faaola ia Levi. Fai atu i le vasega e lipoti mai mea ua latou maua.

  • O le a se mea o faagaeetia ai oe i le tali a Levi i le valaaulia a le Faaola?

Faamanatu i le vasega o Levi sa igoa foi ia Mataio (tagai Mataio 9:9). O ia o se telona, o lona uiga sa ia aoina lafoga mai isi tagata Iutaia mo le malo o Roma. O le mea moni sa inoino tagata Iutaia i telona ma sa latou vaai atu ia i latou o ni tagata ese, o tagata agasala, ma o ni tagata faagutugutulua i le malo o Isaraelu. Otooto leLuka 5:29–35i le faamatala atu a o talisua Iesu ma Levi ma isi, sa tausalaina o Ia e le au tusiupu ma le au Faresaio ina ua aai faatasi ma e agasala. Na aoao atu e Iesu na sau o Ia e valaau i e agasala ina ia salamo.

Luka 5:36–39

Ua tuu mai e Iesu le faataoto o le uaina fou i totonu o fagu tuai

Faamatala na faaaoga e le Faaola se faataoto e aoao atu ai le au tusiupu ma le au Faresaio. Valaaulia ni nai tamaiti e feauauai i le faitauina leotele mai o le Luka 5:36–39. Fai atu i le vasega e mulimuli i le faitauga ma vaavaai mo mea faitino na faaaoga e le Faaola i Lana faataoto.

  • O a mea faitino na faaaoga e le Faaola e aoao atu ai Lana faataoto?

Faaali i le vasega se fasi ie fou ma se fasi ie tuai e i ai se pu. Faamatala o le “ie fou“ i le fuaiupu 36e faasino i le ie e lei masae. E le mafai e se tasi ona fono se ie tuai i le ie fou aua a pala le fasi ie fou, o le a sili atu ona tele le masae nai lo le mea na i ai muamua. E faapena foi, o le talalelei a Iesu Keriso sa le na ona fonofono ai talitonuga ma faiga tuai, ae o se toefuataiga atoa o upumoni.

Valaaulia le vasega e faitau lefuaiupu 37, vaefaamatalaga a i le lomiga LDS o le King James Bible e iloa ai o faguo loo faasino i “taga e gaosi i pa’umanu po o pa’uuaina,“ ma afai e mafai, faaali i le vasega ni fasi pa’umanu fou ma pa’umanu tuai.

  • O le a le eseesega o le pa’umanu fou ma le pa’umanu tuai? (O le pa’umanu fou e vaivai ma taaigofie; o le pa’umanu tuai e malo ma manutinuti.)

Faamatala a o faamafu le uaina fou i taga pa’umanu, o le a fefete le kasa i totonu ma falo ai le pa’umanu. A oo loa ina faapena ona falo le pa’uuaina, o le toe taumafai e faamafu se uaina fou i le fagu lava lea o le a vave ai ona pa.

I le faataoto, o le uaina fou e faatusa i aoaoga a le Faaola ma le atoaga o le talalelei e faavavau, a o le uaina tuai e faatusa i faiga, uputuu, ma talitonuga o le au Faresaio i lalo o le tulafono a Mose.

  • E faapefea ona faatusa “fagupa’u tuai“ i le au tusiupu ma le au Faresaio? (E pei lava ona faigata i fagu tuai ona tuu ai le uaina fou, o le au tusiupu foi ma le au Faresaio sa loto maaa ma sa le mananao e sui ia talia le Faaola ma Ana aoaoga.)

  • O ai e mafai ona faatusa i ai “fagu pa’u fou“? (O tagata e lotomaualalo ma naunau e sui ina ia talia le Faaola ma Ana aoaoga.)

  • O le a se mea e mafai ona tatou aoao mai i lenei faataoto e uiga i mea e tatau ona tatou faia ia talia ai le Faaola ma Lana talalelei? (E tatau i le vasega ona faailoa mai se mataupu faavae e pei o lea: Ina ia talia le Faaola ma Lana talalelei, e tatau ona tatou lotomaualalo ma naunau ia sui. Valaaulia le vasega e mafaufau e tusi le mataupu faavae lea i a latou tusi paia i autafa o leLuka 5:36–39.)

Ina ia fesoasoani ia malamalama le vasega i lenei mataupu faavae, valaaulia i latou e toe iloilo le Luka 5 ma vaavaai mo faataitaiga o le lotomaaa o tagata ma le le gauai atu i le Faaola ma Ana aoaoga faapea foi ma ni faataitaiga pe na faapefea ona lotomaualalo tagata ma naunau e suia ma ola e ala i le mulimuli i le Faaola. Valaaulia ni nai tamaiti e lipoti mai mea ua latou mauaina.

Faaiu le lesona i le faasoa atu o lau molimau i mataupu faavae na aoao i leLuka 5.

Tala ma Faamatalaga o Talaaga

Luka 5:23. “Po o le fea e faigofie, po o le fai atu, Ua faamagaloina au agasala; po o le fai atu, Tulai ia, ina savali?“

Na aoao mai Peresitene Harold B. Lee le mea lea e uiga i vavega silisili i ona po nei:

“O vaega aupito silisili ua ou vaai nei i ai e le o le faamaloloina o tino mama’i, ae o vavega aupito silisili ua ou vaai iai o le faamaloloina o agaga, o i latou o e mama’i i le agaga ma le loto ua nutimomoia ma atuatuvale, ua i le tulaga e ono faaletonu ai le mafaufau. O loo tatou aapa atu i na ituaiga uma o tagata, aua e taua i latou i le silafaga a le Alii, ma e tatou te mananao ia le manatu se tasi ua faagaloina“ (“Ia Outou Tutu i Nofoaga Paia” Ensign, July 1973, 123).

Luka 5:21–24. “O ai na te mafaia ona faamagalo agasala, ua na o le Atua lava?

I se saunoaga e uiga i le tuufesilisili o le au tusiupu ma le au Faresaio i le pule a le Faaola e faamagalo ai agasala, na aoao mai ai e Elder Bruce R. McConkie o le Korama a Aposetolo e Toasefululua le mea lenei:

“O lenei mea i le soifuaga o lo tatou Alii o se faamaoniga vaaia ma le le mafaafitia o ia o le Mesia; ma sa faailoa e i latou o e sa ia auauna atu i ai. E tele taimi na ia faaleo atu ai le molimau o le Atua o lona Tama ma sa lagolagoina lena molimau patino i se galuega ogatusa o le talai atu ma le faamalologa. O lea o lona faamoemoega ia fofogaina atu ua ia faia le mea e leai se tasi e mafai ona faia ua na o le Atua ma faamaonia ai ua ia faia e ala i le faailoga atili mai o le mana o lona Tama.

“Na silafia e Iesu ma ’fomai o le tulafono’ sa i ai iina e leai se tasi a ua na o le Atua e mafai ona faamagaloina agasala. E tusa ai ma lena, e avea o se molimau patino ma le maoae sa ia te ia le mana o le Atua … , sa faia ai e Iesu le mea e le mafai e se tagata faafoliga ona faia—sa ia faamaonia lona mana faalelagi e ala i le faamaloloina o le tagata na faamagaloina“ (Doctrinal New Testament Commentary, 3 vols. [1965–73], 1:177–78).

Luka 5:20. “Ina ua silafia e [Iesu] lo latou faatuatua“

E faatatau i le tala i le tagata ma’i supa ma le fasifuaitau “ua silafia e [Iesu] lolatou faatuatua” (Luka 5:20; faaopoopo le faatusilima), na aoao mai ai Elder Chi Hong (Sam) Wong o le Fitugafulu:

“O le a aafia foi i le tuufaatasiga o le faatuatua le soifua laulelei o isi.

“O ai na tagata ia na ta’ua e Iesu? E mafai ona aofia ai le toafa o e na fataina le tagata supa, o le tagata supa lava ia, tagata o e na tatalo mo ia, ma i latou o e na i ai iina na faalogologo i le talaiga a Iesu ma vivii lemu i o latou loto mo le vavega o le a vave ona oo mai. E mafai foi ona aofia ai se toalua, se matua, se atalii po o se afafine, se faifeautalai, se peresitene o le korama, se peresitene o le Aualofa, se epikopo, ma se uo mamae. E mafai ona tatou fesoasoani uma i le tasi ma le isi. E tatau ona tatou punouai ma le naunautai e le aunoa i le saili e laveai mai i latou e manaomia“ (“Rescue in Unity,” Ensign po o le Liahona, Nov. 2014, 16).