Potutusi
Lesona 34: Mareko 1


Lesona 34

Mareko 1

Folasaga

Na folafola atu e Ioane le Papatiso ”o le papatisoga o le salamo mo le faamagaloina o agasala: (Mareko 1:4). Ina ua uma ona papatiso e Ioane ia Iesu, sa amata e le Faaola ona talai atu le talalelei ma faia vavega e ala i le mana paia ma le pule. Ua ia tutulieseina agaga leaga ma faamalolo se lepela. Na salalau Lona lauiloa i Kalilaia uma.

Fautuaga mo le Aoaoina Atu

Mareko 1:1–20

Ua amata e Iesu Lana galuega

I ni nai aso a o loma le vasega, fai i ni tagata se toalua pe mafai ona la faasoa puupuu mai i le vasega a la molimau ia Iesu Keriso. A uma le faigalotu, valaaulia tagata e toalua e faasoa mai a la molimau i le Faaola. A uma ona fesili lea i le vasega:

  • O le a le mea e taua ai le faalogo i molimau mai nisi tagata nai lo le na o se tagata e toatasi?

  • O le a sou manatu e ono taua i le suesueina o le molimau a Mareko ona o lea ua uma ona outou suesueina le molimau a Mataio?

Valaaulia le vasega e auiliili lemu le Mareko 1:1–4, 9–11, ma vaavaai mo le mea na tupu lea na amata ai e Mareko lana tala i le soifuaga o le Faaola.

  • O le a le mea na tupu lea na amata ai le tala a Mareko?

Faamatala o le tala a Mareko i le soifuaga o le Faaola e ese mai le tala a Mataio. E amata faafuasei ma e saoasaoa lona alu, e faamamafa ai le paia o le Faaola i le taulai atu i Ana galuega ma vavega. E peiseai na tusia e Mareko lana tala e fua i mea sa ia aoaoina mai le Aposetolo o Peteru.

Otooto le Mareko 1:12–20 i le faamatala faapea ina ua uma ona anapogi Iesu mo aso e 40, sa faaosoosoina o Ia e le tiapolo. Sa ia talai atu foi le salamo i Kalilaia ma valaauina soo e mulimuli atu ia te ia. (Manatua: O nei tala na aoao auiliili i lesona i le Mataio 4.)

Mareko 1:21–39

Ua tutuliese e Iesu temoni ma faamalolo i e mamai

Tusi le fuaitauItu a le Filii le laupapa ma fesili i le vasega po o a ni tulaga matautia e ono feagai ma le itu o le fili.

Valaaulia se tamaitiiti e faitau leotele le saunoaga lenei a Peresitene Boyd K. Packer o le Korama a Aposetolo e Toasefululua.

Ata
Peresitene Boyd K. Packer

“O outou le autalavou ua ola ae i teritori a le fii.

“Ua tatou iloa mai tusitusiga paia sa i ai se taua i le lagi ma sa fouvale Lusifelo ma, ‘ua Lafo ifo i le lalolagi’’ [Revelation 12:9]. Ua ia naunau e faasalaveia le fuafuaga a lo tatou Tama Faalelagi ma saili atu e pulea mafaufau ma amioga a tagata uma” (“Fautuaga i le Autalavou,” Ensign or Liahona, Nov. 2011, 16).

  • O a ni auala e pei ai o tatou olaga i lenei lalolagi ua i ai i le itu a le fili?

Fai i le vasega e sii mai o latou lima pe afai na i ai se taimi na latou lagona ai le lofituina ona o faatosinaga leaga ma faaosoosoga o loo siomia ai i latou. A o suesue e le vasega le Mareko 1:21–39, valaaulia i latou e vaavaai mo se upumoni o le a fesoasoani ia i latou pe a latou feagai ma faatosinaga leaga ma faaosoosoga.

Valaaulia se tamaitiiti e faitau leotele le Mareko 1:21–22. Fai i le vasega e mulimuli ai, ma vaavaai mo mea na faia e Iesu i Kapanaumi ma pe na faapefea ona tali atu tagata Iutaia.

  • Aisea na ofo ai Iutaia i aoaoga a le Faaola?

  • O le a sou manatu i le uiga na aoao atu ai Iesu “e pei o se ua i ai le pule”? Mareko 1:22).

Faamatala o le au tusiupu na manatu i ai o tagata ua popoto faapitoa i le tulafono a Mose. Pe a latou tali atu e tele ina latou sii maia taitai muamua i le tulafono (tagai Tusi lesona a le Tagata Aoga o le Feagaiga Fou [Church Educational System manual, 2014], 103). I se faatusatusaga, sa fetalai Iesu ma le mana ma le pule a Lona Tama ma le Ieova silisili o le na tuuina atu le tulafono ia Mose (tagai Faaliliuga Iosefa Samita, Mataio 7:37 [i le Mataio 7:29, vaefaamatalaga a]).

Valaaulia le vasega e faitau lemu le Mareko 1:23–26, pe faaali le vitio o le “Jesus Heals a Possessed Man” (1:48) mai le The Life of Jesus Christ Bible Videos, e maua i le LDS.org. Fai i le vasega e vaavaai mo mea na tutupu a o aoao atu Iesu i le sunako. Fai atu i le vasega e lipoti mai mea latou te maua. Faamatala o le “agaga leaga” e faasino i se agaga faatiapolo.

  • O le a le mea na iloa e le agaga leaga e uiga ia Iesu?

  • Na faapefea ona iloa e le agaga leaga pe o ai Iesu? (O le agaga leaga sa saili ia maua tino faitino o ’au a Lusifelo. Sa latou nonofo i le afioaga o le Tama Faalelagi ma Iesu Keriso a o lei tutulieseina i latou mai le lagi.)

  • Pe ana e i ai i lena taimi i le sunako, mata o le a sou mafaufau ia Iesu?

Fai atu i se tagata o le vasega e faitau leotele le Mareko 1:27–28. Fai i le vasega e mulimuli ai, ma vaavaai pe na faapefea ona tali atu tagata ina ua uma ona latou vaai i le tulieseina e Iesu o le agaga leaga mai le tagata.

  • Na faapefea ona tali atu tagata?

  • O le a se mea ua aoao mai e le tala i le mana o le Faaola? (E tatau i le vasega ona faailoa mai se upumoni e pei o lea: Ua i ai i le Faaola le mana e manumalo ai i le tiapolo ma lana vaega.

  • E mafai faapefea e le iloaina o lenei upumoni ona fesoasoani ia i tatou pe a tatou lofituina ona o faatosinaga leaga ma faaosoosoga o loo siomia ai i tatou?

Valaaulia se tagata e faitau leotele le saunoaga lenei a Peresitene James E. Faust o le Au Peresitene Sili.

Ata
Peresitene James E. Faust

“Na ta’ua e [Iosefa Samita’ ’O agaga leaga e i ai o latou noataga, tuaoi ma tulafono e pulea ai i latou’ [i le History of the Church, 4:576]. O lea la o Satani ma ana agelu e le o i ai se mana uma. …

“… O taumafaiga a Satani e mafai ona taofia e i latou uma o e o mai ia Keriso e ala i le usiusitai i feagaiga ma sauniga o le talalelei” (“Auauna atu i le Alii ma le Teenaina o le Tiapolo,” Ensign, Sept. 1995, 6, 7).

  • E tusa ai ma le saunoaga a Peresitene Faust, o le a se mea e mafai ona tatou faia ia maua ai le mana sili atu e teena le tiapolo?

  • E tusa ai ma le fuaiupu 28, o le a le mea na tupu ina ua tuliesea e le Faaola le agaga leaga?

Otooto le Mareko 1:29–39i le faamatala na faamalolo e le Faaola le tina o le ava a Simona Peteru mai se ma’i vevela, faamalolo le toatele o isi sa mama’i, ma tutuli ese le tele o temoni. Sa faaauau e Iesu ona talai atu i Kalilaia.

Mareko 1:40–45

Ua faamalolo e Iesu se lepela

Valaaulia le vasega e auiliili lemu le Mareko 1:40 ma vaavaai po o ai na sau i le Faaola a o Ia talai atu i Kalilaia. Fai atu i tagata e lipoti mai mea ua latou mauaina. Valaaulia se tagata e sau i le pito i luma o le potuaoga. Fai i le vasega e mafaufau faapea o le tagata lea e i luma e lepela.

Faamatala o le lepela o se ma’i matautia e osofaia ai le pa’u, o neura, mata, ponaivi, o vae ma lima. A tuu e le togafitia, e iu i se oti matautia. I aso anamua, sa talitonu soo se tasi e fesootai ma lepela o le a pisia i le faama’i. Faasino i le tagata o i luma ma fesili:

  • Afai o (igoa o le tagata) o se lepela sa ola i aso anamua, mata na faapefea ona taulimaina o ia?

Faamatala ina ia puipuia le soifua maloloina ma le soifua manuia o se nuu, sa ave faamalosi ia lepela e nonofo i tuapa o le aai. Sa manaomia i latou i le tulafono e alalaga atu “Le Mama” e lapataia ai soo se tasi ua tau lalata mai ia i latou (tagai Bible Dictionary, “Leper”; Levitiko 13:44–46). Fai i ni nai tagata e faatino le vaaiga lenei e ala i le savavali e pasi atu i le tagata lea e fai ma lepela. A o latou pasi atu, fai i le tagata lea e fai ma lepela e valaau mai ”Le Mama! Le Mama!” Fesili i tagata o loo savavali ane pe faapefea ona latou tali atu i lea tulaga. Ona faatonu lea o tamaiti e nonofo i lalo.

  • E aafia faapefea lou olaga ona o le lepela?

Valaaulia le vasega e manatu faapea o ni lepela i le taimi o Iesu Keriso. Fesili i ai pe mata o le a sa latou mea e fai pe ana latou vaai atu i le Faaola o alu atu.

  • E tusa ai ma le Mareko 1:40, o le a le mea na fai e le lepela ina ua ia vaai atu i le Faaola? (Faamatala o le upuaioio lona uiga o le augani atu po o le oleole atu.)

  • Na faaalia faapefea e le lepela lona faatuatua ia Iesu Keriso? E faapefea e le fasifuaitau “afai ua e finagalo i ai“ ona ta’u mai ai le faatuatua o le lepela?

Valaaulia le vasega e faitau lemu leMareko 1:41–42, ma vaavaai pe na faapefea ona tali atu le Faaola i le aioiga a le tagata.

  • O le a le mea na faagaeetia ai oe i le ala na tali atu ai le Faaola i le aioiga a le tagata?

  • Pe ana fai o oe o le lepela, mata o le a le uiga ia te oe o le pa’i atu o le Faaola? Aisea?

  • Mata e suia faapefea lou olaga pe afai na faamalolo e Iesu Keriso lou lepela?

Tusi le faamatalaga lenei i luga o le laupapa: O le lepela e mafai ona faatusa i le agasala.

Ina ia fesoasoani i tagata o le vasega ia malamalama pe mafai faapefea ona faatusa le lepela i le agasala (tagai Levitiko 14), valaaulia se tagata e faitau leotele le saunoaga lea a Elder Bruce R. McConkie o le Korama a Aposetolo e Toasefululua:

Ata
Elder Bruce R. McConkie

“O le lepela i taimi faatusi paia, e le gata i ona aafiaga faataumaoi faaletino, ae sa vaai atu i ai o le faatusa o le agasala ma le le mama, e ta’u mai ai a o ’atiinae e lenei ma’i leaga ma faataumaoia le tino faaletino, e faapena foi ona ’ati e le agasala ma faataumaoia le itu faaleagaga o le tagata” (The Mortal Messiah, 4 vols. [1979–81], 2:45).

  • E faatusa faapefea le lepela i le agasala? (I le faatusa ai o le lepela i le agasala, ia mautinoa ua malamalama le vasega o faama’i e le faapea e afua mai i le agasala.)

Valaaulia se tagata e toe faitau leotele le Mareko 1:40–42, o le taimi la lea ia sui le tagata agasala mo le lepela ma le agasala mo le lepela. Fai i le vasega e mulimuli ai, ma vaavaai pe mafai faapefea ona tatou faatatauina le faamalologa o lenei lepela i le faamamaina mai agasala.

  • A o outou faitauina faapea ia fuaiupu, o a upu o loo ta’u mai ai le manatu ua faamagaloina?

  • E mafai faapefea ona tatou faatatauina le mea na fai e le lepela ina ia faamama ai mai le lepela i le mea e manaomia ona tatou faia ina ia mama ai mai agasala?

  • O le a le mataupu faavae e mafai ona tatou aoaoina e ala i le faatatau o le faamalologa o le lepela i le faamamaina mai agasala? (E ono faaaoga e le vasega ni upu eseese, ae ia mautinoa ua latou faailoa maia le mataupu faavae lenei: A tatou faaalia le faatuatua ma o mai i le Faaola, o le a ia mutimuti alofa ia i tatou ma faamamaina i tatou mai agasala. I le faaaogaina o upu a tagata aoga, tusi lenei mataupu faavae i luga o le laupapa.)

  • O a ni auala e tatau ai ona tatou faaalia le faatuatua ma o mai i le Faaola ina ia faamagalo ai e ia i tatou mai a tatou agasala?

Valaaulia le vasega e toe mafaufau pe na faapefea le olaga o le lepela a o lei faamaloloina ma ina ua uma ona faamaloloina?

  • E mafai faapefea i le o mai ia Iesu Keriso ia faamamaina mai agasala ona suia ai le olaga o se tasi?

  • O le a se taimi na e vaaia ai le olaga o se tasi ua suia ina ua faamamaina mai agasala e ala i le Togiola a Keriso? (Lapatai le vasega mai le ta’ua o igoa o tagata po o le faailoa mai o ni agasala ua mavae.)

Fai i le vasega e mafaufau pe o a agasala e manaomia ona faamama mai ai. Valaaulia le vasega e o mai i le Faaola e ala i le faaaogaina o le faatuatua ia te Ia e ala i le tatalo, salamo, ma le usiusitai ina ia mafai ai e Ia ona faamamaina i latou. Fuafua e faasoa atu lau molimau i le mana faamama o le Togiola a le Faaola.

Valaaulia ni nai tamaiti e feauauai i le faitauina leotele mai o le Mareko 1:43–45. Fai atu i le vasega e vaavaai mo faatonuga na tuuina atu e le Faaola i le lepela ua faamaloloina. Fai i le vasega e lipoti mai mea latou te mauaina.

Faamatala o le tulafono a Mose e manaomia ai i latou o e ua faamalolo ma le lepela e faaali atu i latou lava i se faitaulaga o le malumalu ma tuu atu ai se taulaga.

  • O le a le mea a le tagata na fai ina ua uma ona lapataia o ia e le Faaola mai le ta’uina atu i isi?

  • O le a le mea na tupu ona ua faasalalau e le tagata le tala o lona faamalologa?

Fiafia e faaiu le lesona i le fesili atu i le vasega pe o le a le mea na sili ona faagaeetia ai i latou e uiga i faatinoga a Iesu Keriso o loo tusia i le Mareko 1.

Tala ma Faamatalaga o Talaaga

Mareko 1:24–25. Aisea na poloaiina ai e le Faaola ia temoni e “faalologo” [i latou]?

Na aoao mai e Elder Bruce R. McConkie o le Korama a Aposetolo e Toasefululua e faapea o Iesu “na tumau lava le le faatagaina o [temoni] e molimau atu i lona paia. O le molimau o le liuaina e mai le Atua, ae le o Lusifelo. Pe ana tuu atu e Iesu i agaga leaga e o e aunoa ma le vaoia, pe tuumalie atu i la latou molimau ia te ia (e ui e moni), semanu ua maua e Iutaia se ta’uamiotonuina tele o la latou mau pepelo e faasaga ia te ia, ‘Ua ia te ia le temoni, o le vale foi o ia; pe se a le mea tou te faalogologo ai ia te ia?’ (Ioane 10:20.)” (Doctrinal New Testament Commentary, 3 vols. [1965–73], 1:168).

Mareko 1:40. Lepela

Sa faamatala e se tasi o le au faimanatu o le Tusi Paia ia aafiaga faataumaoi o le lepela e faapea:

“O auga ma aafiaga o lenei faama‘i e matuai inosia. E aliae mai se fula paepae po o se pa’upa’u, ma se suiga o le lanu o le lauulu … mai lona lanu i le samasama; ona alia’i mai lea o se mafoe ua aati i le pa’u, pe iloa atu le aano i le fula. … E matagataga atigilima ma atigivae ma toulu, e mitiia tainifo ma pala nifo ma toulu; e sauna le manava, e pala le isu; e ono toulu foi tamatamailima, ma leai ni vae ma lima, o mata foi e ‘atia. E mou atu le lalelei o le tagata i le pala” (Charles F. Deems, The Light of the Nations [1884], 185).

Mareko 1:40–42. O le Togiola a le Faaola e mafai ai ona faamamaina i tatou mai le agasala.

Na aoao mai Elder Shayne M. Bowen o le Fitugafulu:

“O loo avanoa le Togiola a Iesu Keriso mo i tatou uma. O Lana Togiola e le iu. E faatatau mo tagata uma, o oe foi. E mafai ona faamama ai, toe maua mai ai, ma faapaiaina oe. O le uiga lena o le le iu—atoa, maea, uma, faavavau. Na aoao mai Peresitene Boyd K. Packer: ‘E leai se mausa, leai se vaisu, leai se fouvale, leai se solitulafono, leai se liliuese, leai se solitulafono e tuusaunoa mai le folafoalga o le faamagaloga atoatoa. O le folafoalga lena o le togiola a Keriso’ (“O Le Taeao Susulu o le Faamagaloga,” Ensign, Nov. 1995, 20)” (“E Maai e le Togila ona Faamama, Toe Maua Mai ma Faapaia o Tatou Olaga,” Ensign po o le Liahona, Nov. 2006, 34).