Seminare
Iunite 4: Aso 3, 1 Nifae 17


Iunite 4: Aso 3

1 Nifae 17

Folasaga

Ina ua mavae le malaga i le valu tausaga i le vao, na taunuu le aiga o Liae i se nofoaga tumatafaga. Na latou faaigoaina le nofoaga o Nuumau. Na usitai Nifae i le poloaiga a le Alii e fau se vaa. Na ia a’oa’ia foi ona uso mo a la amioleaga na taofia ai i latou mai le mauaina o musumusuga mai le Alii. A o e suesue 1 Nifae 17 ma faataitaiga a Nifae, o le a e iloa ai e ala mai le usiusitai ona mafai ona e faataunuu mea uma ua poloai mai ai le Alii. O le a e aoaoina foi ia sili atu lou iloaina o le fetalai mai o le Alii ia te oe e ala mai le leo itiiti, ma le filemu.

1 Nifae 17:1–51

Ua malaga le aiga o Liae i Nuumau, lea na poloaiina ai Nifae e fau se vaa

Pe o le a e faamatalaina lou olaga e faigofie pe faigata? Aisea?Faitau 1 Nifae 17:1, 4, 6, ma lio upu e faaalia mai ai pe na faigofie pe faigata le taimi na i ai Nifae ma lona aiga i le vao.

Faitau 1 Nifae 17:3, ma faailoa mai le mafuaaga na tuuina mai e Nifae pe aisea na faamanuiaina ai lona aiga i lenei taimi faigata—e amata i le upu afai.Faailoga lenei mataupu faavae i au tusitusiga paia.

O mataupu faavae o le talalelei e masani ona tuuina mai i tusitusiga paia i se faatulagaga “afai-ona” O lenei faatulagaga “afai-ona” e mafai foi ona vaaia i le taitaiga o olaga o tagata taitoatasi, faapea aiga ma atunuu atoa. O le upu afai e faamatalaina la tatou faatinoga, ma o le ona e faamalamalamaina le taunuuga po o le faamanuiaga o le a tatou maua mo lena faatinoga. E ui e le o maua i le 1 Nifae 17:3 le upu ona, ae o loo ia faamatalaina se faatinoga ma se faamanuiaga o le a mulimuli mai. O le a faapefea ona e faamatalaina i au lava upu le mataupu faavae o loo molimauina e Nifae? Afai , ona.

Matau le ala o loo faaalia ai lenei mataupu faavae i 1 Nifae 17:2, 12–13. A o e faitauina nei fuaiupu, faailoga nisi auala na faamalolosia ma faamanuiaina ai Nifae ma lona aiga e le Alii ina ua latou tausi poloaiga. Vaavaai mo faamaoniga faaopoopo o le moni o lenei mataupu faavae a o e faaauau le suesueina o le aafiaga a Nifae.

  1. Faaalu se taimi e tali faamaoni ai fesili nei, i lau api talaaga mo le suesueina o tusitusiga paia: O lenei gaoioiga o le a fesoasoani e te iloa ai na faaauau ona ola Nifae i mataupu faavae na ia taua i le 1 Nifae 17:3, a o lei faamaoni isi tagata o le aiga e ola ai. Manatua e mafaufau pe faapefea ona faaaoga lenei mataupu faavae i lou olaga.

    1. O le a le mea na poloai le Alii ia Nifae e fai? (Tagai 1 Nifae 17:7–8.)O le a se mea e ono faigata ai le usitai i lenei poloaiga?

    2. O le a se mea e siitia ai oe i tali a Nifae i lenei poloaiga? (Tagai 1 Nifae 17:9–11, 15–16). Na faapefea ona tali atu ona uso? (Tagai 1 Nifae 17:17–21.)O a ni mea e mafai ona e aoao mai nei tali?

    3. Na tali atu Nifae i ona uso e ala i le faamatalaina o le aafiaga o Mose. Na faapefea ona fesoasoani le Alii ia Mose e faataunuu le galuega na poloaiina o ia e fai? (Tagai 1 Nifae 17:23–29.)E faapefea ona pei uso o Nifae o le fanauga a Isaraelu? (Tagai 1 Nifae 17:30, 42.)

    4. Pe o i ai ni poloaiga e faigata mo oe? E faapefea ona e tali atu i galuega po o poloaiga faigata mai le Atua e pei o Nifae ma Mose?

Pe a maea le galuega atofaina i luga, faitau le faamatalaina e Nifae o le faatuatua i 1 Nifae17:50.

Faitau 1 Nifae 17:51, ma faaaoga lenei fuaiupu ia te oe lava ia e ala i le tuuina o lou igoa i tua o le upu “au” ma sui le fuaitau “fausia se vaa” i se poloaiga na e vaaia i le fesili o i luga.

  1. Tusi i lau api talaaga mo le suesueina o tusitusiga paia, se aafiaga (a oe lava ia pe o se isi e te iloa) na fesoasoani e te iloa ai afai e te faatuatua i le Atua, o le a Ia fesoasoani ia te oe e faataunuu soo se mea Na te finagalo mai ia oe.

O le mataupu faavae o loo faataitai mai e Nifae i le 1 Nifae 17 ma lona olaga atoa o le afai tatou te tausia poloaiga, ona faamalosia lea o i tatou e le Alii ma saunia le ala mo i tatou e faataunuu ai mea ua Ia poloaiina ai i tatou.

1 Nifae 17:45–55

Ua aoai e Nifae ona uso mo lo latou amioleaga

Faitau 1 Nifae 17:48, 53–54, ma faailoa pe aisea na “faaloaloa atu [e Nifae lona] lima i [ona] uso.”

E tusa ai ma 1 Nifae 17:53, o le a le mea na fai e le Alii i uso o Nifae? Aisea?

Ata
Ua Faafilemu e Nifae Ona Uso Fouvale

O le faate’i na tuuina atu i uso o Nifae o se tasi o ala na filifilia e le Alii e fesootai ai ma i latou. Faitau 1 Nifae 17:45, ma faailoa mai nisi ala na taumafai le Alii e fesootai ai ma i latou.

Mafaufau loloto i le upusii lenei mai ia Peresitene Boyd K. Packer o le Korama a Aposetolo e Toasefululua: “O le Agaga Paia e saunoa mai i se leo e te lagonaina ae e te le faalogoina. Ua faamatalaina o se ‘leo itiiti ma le filemu’ [MF&F 85:6]. A o tatou ‘faalogo’ atu i le musumusu mai o le Agaga, o le tele o taimi e faamatala mai e nisi uunaiga faaleagaga i le faapea mai, ‘Sa ou maua se lagona …’” (“O Faaaliga mo le Tagata Lava ia: O Le Meaalofa, o le Tofotofoga ma le Folafolaga,” Liahona, Ian., 1995 72).

Atonu e te manao e faailoga 1 Nifae 17:45 ma tusi lenei mataupu faavae i autafa: O le Agaga Paia e saunoa mai i se leo itiiti, ma le filemu e tele ina lagonaina nai lo le faalogoina.

  1. Tali le fesili lenei, i lau api o talaaga mo le suesueina o tusitusiga paia:

    1. O anafea na e lagona ai le saunoa mai o le Alii i le leo itiiti ma le filemu?

    2. O le a le mea e te faia e iloa ai le leo itiiti ma le filemu?

Faailoga le fuaitau lenei i 1 Nifae 17:45: “sa fetalai mai foi o ia ia te oulua i se leo filemu itiiti, peitai ua oulua te’a atu ma le toe lagonaina, na oulua le mafafai ai ona lagona ana fetalaiga.” Toe vaai i le fuaiupu muamua o le 1 Nifae 17:45, ma faailoa mai le mafuaaga na “te’a atu ma le toe lagonaina” uso o Nifae.

E faapefea e le agasala ona taofia i tatou mai le lagonaina o le Agaga Paia? O a isi mea e mafai ona faatosina ese ai i tatou mai le lagonaina o le Agaga Paia?

Na faaaoga e Peresitene James E. Faust o le Au Peresitene Sili se faataoto e faailoa ai nisi o auala e mafai ona taofia i tatou mai le lagonaina o le Agaga paia:

“Ua faaaoga telefoni feaveai mo le tele o fesootaiga i o tatou vaitaimi. Ae peitai e i ai lava taimi e le mafai ona maua ai se fesootaiga i se telefoni feaveai. E mafai ona tupu lenei mea pe afai o loo i totonu o se ana po o se vanu le tagata o loo faaaogaina le telefoni feaveai, po o le i ai foi o se isi mea o loo faalavelaveina ai.

“E faapena fesootaiga faalelagi. … E masani ona tatou tuuina atu i tatou lava i tulaga faaleagaga tatou te le lagonaina ai le Agaga—o tulaga ma nofoaga ia e taofia ai savali mai le lagi. O nisi o nei nofoaga e le maua ai ia fesootaiga e aofia ai le ita, ponokalafi, solitulafono, manatu faapito, ma isi tulaga ia e faatiga ai i le Agaga. (“Pe na e Mauaina le Savali Sao?” Ensign po o Liahona, Me 2004, 72).

  1. Mafaufau loloto po o le a le lelei na e faalogo ai i savali na finagalo le Alii e fesootai mai ai ia te oe talu ai nei. Lisi i lau api talaaga mo le suesueina o tusitusiga paia soo se “tulaga faaleagaga tatou le le lagonaina ai le Agaga”—tulaga ma nofoaga e mafai ona taofia oe mai le mauaina o le leo itiiti, ma le filemu—ma le mea o le a e faia e aloese mai ai.

E mafai ona e maua le fesootaiga mai le Alii e ala mai le leo itiiti, ma le filemu a o e saili ia agavaa ma faalogo lelei i nei uunaiga filemu.

  1. Tusi le mea lenei i lalo o le galuega atofaina o le aso i lau api talaaga mo le suesueina o tusitusiga paia:

    Ua ou suesueina le 1 Nifae 17 ma faamaeaina lenei lesona i le (aso).

    Fesili, mafaufauga, ma manatu faaopoopo ou te fia faasoa i lou faiaoga: