Generalna konferenca
»Načela mojega evangelija«
nazaj naprej

»Načela mojega evangelija«

(Nauk in zaveze 42:12)

Evangelijsko načelo je doktrinarno zasnovana smernica za pravično udejanjanje moralne svobodne volje.

Na generalni konferenci Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni oktobra 1849 je bil starešina John Taylor iz zbora dvanajstih apostolov poklican, da odpre francoskemu narodu vrata za pridiganje evangelija Jezusa Kristusa. Njegovo služenje je zajemalo izdajo prve uradne cerkvene publikacije v tej državi. Starešina Taylor je leta 1851 pripravil in objavil članek kot odgovor na pogosta vprašanja o Cerkvi, ki so mu jih postavljali. In proti koncu tega eseja se je starešina Taylor spomnil naslednjega dogodka:

»Pred nekaj leti v Nauvooju je gospod v moji bližini, član zakonodajnega telesa, vprašal Josepha Smitha, kako lahko vodi toliko ljudi in ohranja tako popoln red. Istočasno je pripomnil, da je njim to nemogoče doseči kjerkoli drugje. Gospod Smith je rekel, da je to zelo preprosto. ‘Kako?’ je odvrnil gospod. ‘Nam je to zelo težko.’ Gospod Smith je odgovoril: ‘Jaz jih učim pravilna načela, oni pa se vodijo sami.’«1

Molim, da bo Sveti Duh poučil in okrepil vsakogar od nas, ko bom poudaril pomembno vlogo načel v obnovljenem evangeliju Jezusa Kristusa.

Načela

Gospod je preroku Josephu Smithu razodel, da naj »starešine, duhovniki in učitelji te cerkve /…/ učijo načela mojega evangelija, ki so v Svetem pismu in Mormonovi knjigi, v čemer je polnost evangelija.«2 Oznanil je tudi, naj bodo sveti iz poslednjih dni »popolneje poučeni o teoriji, o načelih, o nauku, o evangelijskem zakonu, o vsem, kar zadeva Božje kraljestvo, kar morate razumeti.«3

Kratko in jedrnato, evangelijsko načelo je smernica na osnovi nauka za pravično udejanjanje moralne svobodne volje. Načela izvirajo iz obširnejših evangelijskih resnic in nudijo usmeritev in merila, ko nadaljujemo po poti zavez.

Na primer, prvi trije členi vere opredelijo temeljne vidike nauka obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa: naravo Božje trojice v prvem členu vere, učinke padca Adama in Eve v drugem členu vere in blagoslove, ki jih je omogočila odkupna daritev Jezusa Kristusa, v tretjem členu vere.4 In četrti člen vere poda prva načela – smernice za udejanjanje vere v Jezusa Kristusa in kesanje – in prve duhovniške uredbe, ki omogočijo, da odkupna daritev Jezusa Kristusa učinkuje v našem življenju.5

Beseda modrosti je še en primer načela, ki je smernica. Prosim, bodite pozorni na uvodne verze v 89. razdelku Nauka in zavez:

»Dana za načelo z obljubo, prilagojena sposobnosti šibkih in najšibkejših od vseh svetih, ki so in se jih lahko imenuje sveti.

Glejte, resnično, tako vam govori Gospod: Zaradi hudobij in načrtov, ki so in bodo obstajali v srcih zarotniških ljudi v poslednjih dneh, vas svarim, in vnaprej posvarim, tako da vam z razodetjem dajem to besedo modrosti.«6

Navdihnjena navodila, ki sledijo temu uvodu, nudijo trajne smernice tako za telesno kot duhovno blaginjo in pričujejo o posebnih blagoslovih, ki so odvisni od naše zvestobe določenemu načelu.

Učenje, razumevanje in življenje po evangelijskih načelih krepijo našo vero v Odrešenika, poglobijo našo predanost njemu in privabijo v naše življenje množico blagoslovov in duhovnih darov. Načela pravičnosti nam tudi pomagajo, da vidimo preko osebnih nagnjenj in samoljubnih želja, tako da nudijo dragocen vidik o večni resnici, ko krmarimo skozi različne okoliščine, izzive, odločitve in izkušnje zemeljskega življenja.

Sodobni primeri poučevanja pravilnih načel

Izjava preroka Josepha Smitha o učenju pravilnih načel je verjetno eden njegovih najpogosteje citiranih naukov. In lepe primere tega navdihnjenega vzorca navodil najdemo v izjavah današnjih Gospodovih pooblaščenih služabnikov.

Načelo nevznemirjanja

Predsednik Dallin H. Oaks je na generalni konferenci leta 1998 govoril o dolžnostih bratov z Aronovim duhovništvom v povezavi s pripravo in izvajanjem zakramenta. Opisal je načelo nevznemirjanja in nakazal, da brat z Aronovim duhovništvom ne bi nikoli želel, da bi karkoli v njegovem videzu ali obnašanju vznemirilo kateregakoli člana Cerkve pri njegovem čaščenju in obnovitvi zavez. Predsednik Oaks je poudaril tudi sorodna načela urejenosti, čistoče, spoštljivosti in dostojanstva.

Zanimivo, da mladeničem ni pripravil dolgega seznama tega, kaj naj delajo in tega, česa naj ne delajo. Raje je pojasnil načelo s pričakovanjem, da mladeniči in njihovi starši in učitelji lahko uporabijo svojo presojo in navdih, da bi sledili smernici, in bi to tudi morali.

Pojasnil je: »Ne bom predlagal podrobnih pravil, ker so okoliščine v številnih oddelkih in vejah v naši Cerkvi po svetu tako različne, da je določeno pravilo, ki se zdi priporočljivo v enem okolju, morda neprimerno v drugem. Raje bom predlagal načelo, ki temelji na naukih. Če vsi razumejo to načelo in delujejo v skladu z njim, ne bo velike potrebe po pravilih. Če je v posameznih primerih potrebno postavljanje pravil ali svetovanje, lahko lokalni voditelji v skladu z nauki in z njimi povezanimi načeli to naredijo.«7

Načelo sabata kot znamenja

Na aprilski generalni konferenci leta 2015 nas je predsednik Russell M. Nelson učil, da je »sabat užitek«.8 Pojasnil je tudi, kako je sam dognal osnovno načelo glede spoštovanja sabata:

»Kako posvečujemo sabat? V svojih veliko mlajših letih sem preučeval delo drugih, ki so sestavili sezname stvari, ki se jih na sabat dela oziroma ne dela. Šele kasneje sem v svetih spisih izvedel, da moje obnašanje in moje vedenje na sabat pomeni znamenje med mano in nebeškim Očetom. Zaradi tega razumevanja nič več ne potrebujem seznamov dovoljenih in prepovedanih aktivnosti. Ko sem se moral odločiti, ali je neka dejavnost primerna za sabat, sem se preprosto vprašal: ‘Kakšno znamenje bi rad pokazal Bogu?’ Zaradi tega vprašanja so postale moje odločitve glede sabata kristalno jasne.«9

Preprosto, a globoko vprašanje predsednika Nelsona poudari načelo, ki preseka vsako negotovost o tem, kaj pomeni sabat in kaj bi morali delati, da bi ga spoštovali. Njegovo vprašanje povzame smernico in merilo, ki lahko blagoslovi vse nas v naših raznolikih okoliščinah.

Načelo, da smo pripravljeni dopustiti, naj zmaga Bog

Predsednik Nelson je pred šestimi meseci na generalni konferenci opisal svoje navdušenje, ko je bil voden do novega spoznanja glede pomena besede Izrael. Povedal nam je, da se mu je v duši vzbudila radovednost, ko je izvedel, da se »ime Izrael nanaša na človeka, ki je pripravljen dopustiti, da bo v njegovem življenju zmagal Bog.«10 Predsednik Nelson je potem opredelil številne pomembne posledice, ki izvirajo iz tega spoznanja.

Njegovo sporočilo o pripravljenosti, da dopustimo, naj zmaga Bog, je izreden primer poučevanja pravilnega načela, zato da se lahko vodimo sami. In prav kot je naredil v svojem sporočilu o tem, da sabat napravimo za užitek, je postavil na načelih osnovana vprašanja, ki služijo kot smernice in merila vsakomur od nas.

»Ali ste pripravljeni dopustiti, da v vašem življenju zmaga Bog? Ali ste pripravljeni dopustiti, da bo imel v vašem življenju najmočnejši vpliv Bog?«

Nadaljeval je:

»Razmislite, kako vas takšna pripravljenost lahko blagoslovi. Če še niste poročeni in iščete večnega družabnika, vam bo vaša želja, da bi bili ‘iz Izraelove hiše’, pomagala pri odločanju, s kom hoditi na zmenke in kako.

Če ste poročeni z nekom, ki je prelomil svoje zaveze, bo vaša pripravljenost, da dopustite, da v vašem življenju zmaga Bog, omogočila, da vaše zaveze z Bogom ostanejo nedotaknjene. Odrešenik bo ozdravil vaše strto srce. Ko boste hoteli vedeti, kako naprej, se vam bodo odprla nebesa. Ni treba, da tavate ali se sprašujete.

Ko se odločite, naj zmaga Bog, in imate iskrena vprašanja o evangeliju ali Cerkvi, boste vodeni, da boste našli in razumeli prave, večne resnice, ki vas bodo v življenju vodile in vam pomagale, da boste ostali trdno na poti zavez.

Ko se soočite s skušnjavo – četudi skušnjava pride, ko ste izčrpani oziroma čutite osamljenost ali da vas nihče ne razume – si predstavljajte pogum, ki ga lahko zberete, če se odločite dopustiti, naj v vašem življenju zmaga Bog in ko ga prosite, naj vas okrepi.

Ko si od vsega najbolj želite dopustiti, naj zmaga Bog, da boste del Izraela, je toliko odločitev lažjih. Toliko težav postane netežavnih! Veste, kako se najbolje urediti. Veste, kaj gledati in brati, kje preživljati svoj čas in s kom se družiti. Veste, kaj bi radi dosegli. Veste, kakšna oseba bi res radi postali.«11

Bodite pozorni, na koliko ključnih odločitev in življenjskih izkušenj lahko vpliva načelo, da smo pripravljeni dopustiti, naj zmaga Bog: zmenki in poroka, evangelijska vprašanja in skrbi, skušnjave, osebna urejenost, kaj gledamo in beremo, kje naj preživljamo čas, s kom naj se družimo in še veliko, veliko več. Navdihnjena vprašanja predsednika Nelsona poudarjajo preprosto načelo, ki nudi vodstvo v vsakem vidiku našega življenja, in nas usposobi, da se vodimo sami.

Zelo majhno krmilo

Ko je bil Joseph Smith zaprt v ječi Liberty, je članom in voditeljem Cerkve pisal pisma z navodili in jih opomnil, »da zelo veliki ladji v neurju zelo koristi zelo majhno krmilo, da izkoristi veter in valove«.12

»Krmilo« je krmilno kolo ali ročica in pripadajoča oprema, ki se uporablja za krmarjenje ladje oziroma čolna. In »da izkoristi veter in valove« pomeni, da obrača ladjo, tako da jo drži v ravnotežju in se ne prevrne v neurju.

Evangelijska načela so zame in za vas to, kar je krmilo za ladjo. Pravilna načela nas pripravijo, da najdemo svojo pot in ostanemo neomajni, trdni in stanovitni, tako da ne izgubimo ravnotežja in ne pademo v besnečih neurjih teme in zmede poslednjih dni.

Na tej generalni konferenci smo bili obilno blagoslovljeni, da so nas Gospodovi pooblaščeni služabniki učili o večnih načelih. Zdaj je naša lastna odgovornost, da se sami vodimo v skladu z resnicami, o katerih so pričevali.13

Pričevanje

Predsednik Ezra Taft Benson je učil: »Naslednjih šest mesecev naj bo vaš konferenčni izvod [Liahone] poleg vaših standardnih del in se pogosto obrnite nanj.«14

Z vso močjo svoje duše nas vse prosim, da se učimo o načelih pravičnosti, po njih živimo in jih imamo radi. Le evangelijske resnice nas lahko pripravijo, da »vedro dela[mo] vse, kar je v naši moči,« da nadaljujemo na poti zavez, in »da bomo videli Božjo odrešitev in da se bo njegova roka razodela«.15

Vem, da so nauki in načela evangelija Jezusa Kristusa osnovni viri vodstva za naše življenje in trajne radosti v zemeljskem življenju in večnosti. In na to čudovito velikonočno nedeljo radostno pričujem, da je naš živi Odrešenik izvir, iz katerega izvirajo te resnice. O tem pričujem v svetem imenu Gospoda Jezusa Kristusa, amen.