Bog ljubi svoje otroke
Rad bi govoril o treh konkretnih načinih, kako nebeški Oče izkazuje svojo ljubezen nam, svojim otrokom.
Bratje in sestre, z vami se radostim v evangeliju Jezusa Kristusa. Prinašam vam ljubezen vzdržljivih članov na Filipinih in vam v njihovem imenu pravim: Mabuhay!
To velikonočno jutro pričujem o živem Kristusu, da je vstal od mrtvih in da je njegova ljubezen do nas in do našega Očeta v nebesih čista in večna. Danes se želim osredotočiti na ljubezen nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa do vseh, ki se kaže preko odkupne daritve Jezusa Kristusa. »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina.« (Janez 3:16)
Ko je angel vprašal preroka Nefija o njegovem poznavanju Boga, je slednji preprosto odgovoril: »Vem, da ljubi svoje otroke.« (Gl. 1 Nefi 11:16–17.)
Odlomek iz Mormonove knjige: še ene zaveze Jezusa Kristusa prepričljivo opisuje Odrešenikovo popolno ljubezen: »In svet ga bo zaradi svojih krivičnosti presodil za ničevega; /…/ [bičajo ga], /…/ udarjajo ga, /…/ pljuvajo nanj in on to trpi zaradi svoje ljubeče prijaznosti in svojega velikega potrpljenja s človeškimi otroki.« (1 Nefi 19:9) Odrešenikova edinstvena ljubezen je motivacijska sila, ki tiči za vsem, kar počne. Vemo, da je to prav takšna ljubezen, kakršno ima do nas nebeški Oče, kajti Odrešenik je ponižno učil, da sta on in Oče »eno« (gl. Janez 10:30, 17:20–23).
Kako lahko torej vračamo in kažemo hvaležnost za njuno edinstveno ljubezen? Odrešenik nas je učil s tem preprostim vseobsegajočim povabilom: »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi.« (Janez 14:15)
Predsednik Dallin H. Oaks je učil: »Bog svojo edinstveno in popolno ljubezen kaže v vseh blagoslovih svojega evangelijskega načrta, vključno z dejstvom, da so njegovi najboljši blagoslovi prihranjeni za tiste, ki spolnjujejo njegove zakone.«1
Rad bi govoril o treh konkretnih načinih, kako nebeški Oče izkazuje svojo ljubezen nam, svojim otrokom.
Prvič, odnosi z Bogom in družino izražajo njegovo ljubezen
Naši najdragocenejši odnosi so z Očetom in Sinom in našimi družinami, saj so naše vezi z njimi večne. Veliki načrt sreče je čudoviti izraz Božje ljubezni do nas. Z očmi, usmerjenimi v Božji načrt, se voljno odločimo, da bomo iz sebe odstranili prst in kamnine, ki podpirajo naše sebične želje, in jih zamenjali s temelji, na katerih stojijo večni odnosi. Temu bi lahko rekli »duhovni izkop«. Pri izvajanju duhovnega izkopa moramo najprej iskati Boga in klicati k njemu (gl. Jeremija 29:12–13).
Če ga bomo iskali in klicali k njemu, bomo začeli s postopkom in priskrbeli prostor za razvijanje in krepitev naših večnih odnosov. To nam razširi duhovni pogled in nam pomaga, da se osredotočimo na spreminjanje tistega, kar lahko nadzorujemo, in ne na strahove izven našega nadzora. Preučevanje življenja in delovanja našega Odrešenika Jezusa Kristusa nam bo omogočilo, da bomo na te druge skrbi gledali z vidika večnosti.
To, kar odvrača pozornost, nam včasih lahko preprečuje, da bi v družinskih odnosih in dejavnostih izkusili Božjo ljubezen. Neka mati, ki je začutila, da naprave prevzemajo nadzor nad družinskimi odnosi, se je domislila rešitve. Pri obedu in drugih družinskih zadevah samo zakliče: »Telefone na stran, čas je za osebni stik!« Pravi, da je to za njihovo družino novo merilo in da krepi njihove družinske odnose, saj imajo čas za pravi osebni stik. Zdaj kot družina uživajo v kakovostnih pogovorih o programu Pridi in hodi za menoj.
Drugič, Bog ljubezen do svojih otrok kaže tako, da pokliče preroke
Naš sedanji svet preplavljajo »besedne vojne in zmešnjave mnenj« (Joseph Smith – Življenjska zgodba 1:10). Pavel nas opominja, da je na svetu veliko »vrst glasov« (1 Korinčanom 14:10). Kateri od vseh glasov jasno in pomenljivo razrešuje nesoglasja? To je glas Božjih prerokov, vidcev in razodevalcev.
Živo se spominjam, ko sem se po prestani operaciji leta 2018 vrnil na delo, da sem bil v parkirni hiši na sedežu Cerkve. Nenadoma sem zaslišal glas predsednika Russella M. Nelsona, kako me kliče: »Taniela, Taniela.« Stekel sem k njemu in vprašal me je, kako mi gre.
Rekel sem: »Zelo dobro okrevam, predsednik Nelson.«
Dal mi je nasvet in me objel. Zares sem občutil osebno skrb preroka za »posameznika«.
Predsednik Nelson je potoval v številne dežele po svetu. Mislim, da ne služi le na tisočim, ampak na tisoče »posameznikom«. Pri tem izkazuje ljubezen, ki jo ima Bog do vseh svojih otrok.
Nedavne besede predsednika Nelsona so bile za ljudi na Filipinih vir moči in navdiha. Lani je Filipine, prav kakor vsako državo po svetu, močno prizadela pandemija covida-19, imeli pa smo tudi izbruhe vulkanov, potrese, močne tajfune in uničujoče poplave.
A kakor steber luči, ki sveti skozi temne oblake strahu, osamljenosti in obupa, so prišle prerokove besede. Vključevale se poziv k svetovnemu postu in molitvi ter nasvet, naj gremo naprej kljub pandemiji. Pozval nas je, naj svoje domove oblikujemo v osebna svetišča vere. Svete iz poslednjih dni vsepovsod je pozval, naj spoštujejo vse Božje otroke in dopustijo, da v naših življenjih zmaga Bog.2
Enako navdihujoča sta bila nedavno video pričevanje predsednika Nelsona o moči hvaležnosti in njegova zaključna molitev, ki sta odmevala po Filipinih.3 V pokrajini Leyte so video predvajali na medverskem srečanju, omenjen pa je bil tudi kot del duhovnikove pridige. Filipini so, skupaj z vsem svetom, tako blagoslovljeni, da občutijo Božjo ljubezen v besedah Božjega izvoljenega preroka.
Tretjič, karanje je lahko izraz Božje ljubezni do Božjih otrok
Včasih nam Bog ljubezen izraža tako, da nas okara. Tako nas opominja, da nas ljubi in da ve, kdo smo. Njegov obljubljeni blagoslov miru je na voljo vsem, ki pogumno hodijo po poti zavez in so pripravljeni sprejeti grajo.
Ko se zavemo karanja in smo ga voljni sprejeti, postane duhovna operacija. Mimogrede, komu je všeč operacija? Toda tistim, ki jo potrebujejo in so jo pripravljeni sprejeti, lahko reši življenje. Gospod kara tiste, ki jih ljubi. Tako nam govorijo sveti spisi (gl. Hebrejcem 12:5–11, Helaman 12:3, Nauk in zaveze 1:27, 95:1). To karanje, oziroma duhovna operacija, bo v naše življenje privedlo potrebne spremembe. Spoznali bomo, bratje in sestre, da nam očisti in prečisti naše notranje posode.
Joseph Smith, prerok obnove, je bil okaran. Potem ko je izgubil 116 rokopisnih strani Mormonove knjige, ga je Gospod okaral in mu hkrati izkazal ljubezen, rekoč: »Kajti glej, človeka se ne bi smel bati bolj kot Boga. /…/ [V]endarle bi moral biti zvest. /…/ Glej, ti si Joseph in bil si izvoljen, /…/ pomni, Bog je milosten; zato se pokesaj.« (Nauk in zaveze 3:7–10)
Ko sem leta 2016 služil misijon v Little Rocku v Arkansasu, sem brata Cava prosil, naj dostavi paket moji starejši sestri, ki je živela na otoku na Fidžiju. Njegovega odgovora nisem pričakoval. »Predsednik Wakolo,« je zastokal, »vaša sestra je umrla in bila pokopana pred desetimi dnevi«. Občutil sem samopomilovanje in celo jezo, da se moja družina ni toliko potrudila, da bi mi sporočila.
Naslednji dan, ko je moja žena učila misijonarje, mi je v srce prodrla tale misel: »Taniela, vse te izkušnje so za tvoje dobro in razvoj. Učiš in pričuješ o odkupni daritvi Jezusa Kristusa; zdaj pa živi v skladu s tem.« Spomnil sem se, da je »srečen človek, ki ga Bog opominja, ne zavračaj[te] vzgoje Mogočnega!« (Job 5:17) Zame je bila to duhovna operacija in rezultat je bil takojšen.
Ko sem ravno premišljeval o tej izkušnji, so me pozvali, naj podam sklepne misli. Med drugim sem govoril o lekcijah, ki sem se jih naučil: Prvič, ravno me je okaral Sveti Duh in všeč mi je bilo, ker sem bil edini, ki je to slišal; drugič, zaradi Odrešenikovega žrtvovanja in odkupnine o svojih izzivih ne bom več govoril kot o preizkušnjah in stiskah, ampak kot o svojih »učnih izkušnjah«; in tretjič, zaradi njegovega popolnega in brezgrešnega življenja na svoje pomanjkljivosti in pomanjkanje sposobnosti ne bom gledal kot na šibkosti, ampak kot na »priložnosti za rast«. Ta izkušnja mi je pomagala do spoznanja, da nas Bog kara, ker nas ljubi.
Naj zaključim. Naš večni Oče in njegov Sin Jezus Kristus svojo ljubezen izkazujeta tako, da nam omogočata, da imamo z njima in našimi družinskimi člani večne odnose, tako da pokličeta sodobne preroke, da nas učijo in nam služijo, in da nas karata, da nam pomagata, da se učimo in rastemo. »Bogu hvala za neprimerljiv dar njegovega božanskega Sina«,4 našega vstalega Gospoda, in sicer živega Kristusa. V imenu Jezusa Kristusa, amen.