2018
Taki ʻe he Kau Palōfita Moʻui
Sepitema 2018


Kae ʻOua Ke Tau Toe Feʻiloaki

Taki ʻe he Kau Palōfita Moʻui

Mei he “Another Prophet Now Has Come!” Ensign, Jan. 1973, 116–18. Naʻe fakaleleiʻi e fakaʻilonga leá.

ʻOku folofola maʻu pē ʻOtuá ki he kakaí ʻo fou ʻi he kau palōfita moʻuí.

ʻOku ʻi ai ha palōfita ʻa e ʻOtuá … ʻoku tuʻu fakataha mo ha kau tangata fakalaumālie naʻe uiuiʻi fakalangi ke nau ngāue fakaetauhi he taimí ni mo ʻomai ha fakahā foʻou mei he langí ki he tangata, fefine, pea mo e fānau kotoa ʻe fanongó.

Ko e fokotuʻu ko ia ha palōfita foʻoú ʻoku mātuʻaki mahuʻinga ia ki he taha kotoa ʻoku tui ki he ʻOtuá, pea tautautefito ki he taha tui kotoa ki he ʻEiki ko Sīsū Kalaisí. …

Ko e taimi kotoa pē ʻoku ʻi he māmaní ai ha kakai ʻo e ʻEikí, ʻokú Ne lau ko Hono kakai, ʻokú Ne taki kinautolu ʻaki ha kau palōfita moʻui kuó Ne foaki ki ai ha fakahinohino mei he langí. …

ʻĪmisi
President Nelson

Kuo ʻosi fokotuʻu ʻeni ha kau tangata fakalaumālie tatau ʻi he kuonga ʻo onopōní. Naʻe fakahoko ʻeni tuʻunga ʻi he Fakafoki mai ʻo e Ongoongolelei ʻa e ʻEiki ko Sīsū Kalaisí ʻi Heʻene tangata kikite he ngaahi ʻaho kimui ní, ko Siosefa Sāmitá. …

Ko e ʻEikí ko ha ʻOtua ʻo e fetuʻutaki, ko ha ʻOtua ʻo e fakahā, ʻo fehangahangai ia mo e tui angamahení. Ko e ʻOtua ia ʻo e māmá mo e potó, ʻo e ʻiló mo e fakamatalá. ʻOku ʻikai ngāue Ia ʻi he fakapoʻulí, pe te Ne fakamoʻui ha taha ʻi he taʻeʻiló. ʻOku fakafalala ʻEne palani kakato ʻo e fakamoʻuí ʻi he fetuʻutaki mo ha kakai kuo fakamāmaʻi.

He ko hai ʻe lava ʻo lotu ʻi he poto kapau ʻoku tuku pē ʻi he taʻeʻiló?

Ko hai te ne lava ʻo maʻu ha tui ʻoku mahuʻinga kae taʻe-ʻilo ki he ʻOtuá?

Pea ʻe haʻu mei fē ʻa e ʻilo ko ʻení kapau ʻoku ʻikai mei he ʻOtuá Tonu. …

ʻOku tōʻohi e faʻahinga ʻo e tangatá ke ako e ngaahi founga ʻa e ʻEikí, pea tautautefito ʻa ʻenau tōʻohí ʻi hono tali ʻa e foʻi moʻoni, neongo ʻoku hōifua ke fetuʻutaki mo kinautolu, ka ko ʻEne founga hono fakahokó ʻoku fakafou ia ʻi ha kau tangata moʻui fakalaumālie ʻokú Ne fokotuʻu ko e kau palōfita.

Ko ha sīpinga ia ʻAʻana. Ko ʻEne founga ngāué ia, pea kuo teʻeki ke Ne liliu ia. ʻOku tatau Ia ʻi he ʻaneafí, ʻahó ni, pea taʻengata, pe ʻoku pehē mo ʻEne ngaahi foungá. …

ʻOku fakamoʻoni ʻi he founga mamalu ko e fetuʻutaki ʻi he langí mo māmaní kuo ʻosi fokotuʻu ʻi hotau kuongá. ʻOku mau fakahā ko e ʻOtuá ʻoku ʻikai fakamavaheʻi ia mei he māmaní.

ʻOku ʻikai ke Ne pekia. ʻOkú Ne moʻui.

ʻOku ʻikai ke ne kui. ʻOkú Ne hangaifofonga mai.

ʻOku ʻikai ke Ne tuli. ʻOkú Ne fanongo.

ʻOku ʻikai ke Ne noa. ʻOku folofola, lelei, ki Heʻene kau palōfita moʻuí pea fakafou ʻiate kinautolu ki he toenga ʻo e māmaní.

ʻOku folofola ʻa e ʻOtuá he ʻahó ni, kiate kimoutolu ʻi he founga ko ʻení.