3 Nefi 6
    Footnotes
    Theme

    6. poglavje

    Nefijci uspevajo. — Pojavijo se ponos, bogastvo in razredno razlikovanje. — Cerkev pretresajo razprtije. — Satan vodi ljudstvo v odkrit upor. — Veliko prerokov kliče h kesanju in so pobiti. — Njihovi morilci kujejo zaroto, da bodo prevzeli vlado. Med letoma 26 in 30 po Kr.

    1 In sedaj se je zgodilo, da se je v šestindvajsetem letu vse nefijsko ljudstvo vrnilo v svoje lastne dežele, vsak mož s svojo družino, svojo drobnico in svojim govedom, svojimi konji in svojo živino in vsem, kar jim je pripadalo.

    2 In zgodilo se je, da niso pojedli vsega svojega živeža; zato so s seboj vzeli vse, česar niso použili, vse svoje vsakovrstno žito in svoje zlato in svoje srebro in vse svoje dragocenosti, in se vrnili v svoje lastne dežele in k svojemu imetju, tako na severu kot na jugu, tako v deželi na severu kot v deželi na jugu.

    3 In razbojnikom, ki so sklenili zavezo, da bodo v deželi ohranjali mir, ki so želeli ostati Lamanci, so dežele dodelili glede na njihovo število, da bi s svojim delom imeli nekaj, s čimer bi se preživljali; in tako so v vsej deželi vzpostavili mir.

    4 In ponovno so začeli bogateti in postajati uspešni; in minilo je šestindvajseto in sedemindvajseto leto in v deželi je vladal velik red; in zakone so si oblikovali glede na poštenost in pravico.

    5 In v vsej deželi torej ni bilo ničesar, kar bi ljudstvo oviralo pred nenehnim uspevanjem, razen če bi zapadli v prestopek.

    6 In Gidgidoni in sodnik Lakonij in ti, ki so bili imenovani za voditelje, so bili torej tisti, ki so v deželi vzpostavili ta velik mir.

    7 In zgodilo se je, da je bilo veliko mest zgrajenih na novo in veliko starih mest je bilo obnovljenih.

    8 In zgrajenih je bilo veliko glavnih cest in narejenih veliko poti, ki so vodile od mesta do mesta in od dežele do dežele in iz kraja v kraj.

    9 In tako je minilo osemindvajseto leto in ljudje so imeli nepretrgan mir.

    10 Toda zgodilo se je v devetindvajsetem letu, da so med ljudstvom nastali nekakšni spori in nekateri so bili vzvišeni v aponosu in so se bahali zaradi svojega silno velikega bogastva, da, prav do velikih preganjanj.

    11 Kajti v deželi je bilo veliko trgovcev in tudi veliko pravnikov in veliko uradnikov.

    12 In ljudje so se začeli razlikovati po slojih glede na svoje abogastvo in priložnosti za učenje; da, nekateri so bili zaradi svoje revščine nevedni, drugi pa so zaradi svojega bogastva prejeli veliko učenosti.

    13 Nekateri so bili vzvišeni v ponosu, drugi pa so bili silno ponižni; nekateri so zmerjanje povrnili z zmerjanjem, medtem ko so bili drugi zmerjanja in apreganjanja in vsakovrstnih stisk deležni in se niso obrnili in bžalili nazaj, ampak so bili ponižni in spokorjeni pred Bogom.

    14 In tako je v vsej deželi nastala velika neenakost, tako da je v cerkvi nastajal razkol; da, tako da je bil v tridesetem letu v cerkvi razkol v vsej deželi, razen med nekaj Lamanci, ki so se spreobrnili k pravi veri; in niso se ji odrekli, kajti bili so trdni in stanovitni in neomajni, voljni, da z vso amarljivostjo izpolnjujejo Gospodove zapovedi.

    15 Vzrok te krivičnosti ljudi je bil torej tale — Satan je imel veliko moč, da je hujskal ljudi, da so delali vsakovrstne krivičnosti in da so se napihovali od ponosa, skušajoč jih, da bi si prizadevali za moč in oblast in bogastvo in puhlosti sveta.

    16 In tako je Satan zavajal srca ljudi, da so delali vsakovrstne krivičnosti; zato so le nekaj let uživali v miru.

    17 In tako, na začetku tridesetega leta — ljudstvo se je že v razdobju veliko časa predajalo, da so ga hudičeve askušnjave zanašale, kamor jih je želel zanesti, in da so zagrešili kakršno koli krivičnost je želel, da jo zagrešijo — in tako so bili na začetku tridesetega leta v stanju strašne hudobije.

    18 Niso torej grešili anevede, kajti poznali so Božjo voljo glede sebe, kajti o tem so bili poučeni; zato so se zavestno buprli Bogu.

    19 In to je torej bilo v dneh Lakonija, Lakonijevega sina, kajti Lakonij je zasedel očetov stol in tega leta zavladal ljudstvu.

    20 In pojavili so se možje, anavdihnjeni iz nebes in poslani med ljudstvo po vsej deželi, ki so smelo pridigali in pričevali o grehih in krivičnostih ljudstva in jim pričevali glede odkupitve, ki jo bo Gospod plačal za svoje ljudstvo, oziroma drugače rečeno, glede Kristusovega vstajenja; in smelo so pričevali o njegovi bsmrti in trpljenju.

    21 Veliko je bilo torej ljudi, ki so bili silno jezni zaradi teh, ki so o tem pričevali; in tisti, ki so bili jezni, so bili predvsem vrhovni sodniki, in ti, ki aso bili véliki duhovniki in pravniki; da, vsi ti, ki so bili pravniki, so bili jezni na te, ki so o tem pričevali.

    22 Ni bilo torej niti pravnika niti sodnika niti vélikega duhovnika, ki bi imel pooblastilo, da kogar koli obsodi na smrt, če obsodbe ni podpisal deželni upravitelj.

    23 Veliko je bilo torej teh, ki so pričevali o stvareh, ki zadevajo Kristusa, ki so pričevali smelo, ki so jih sodniki zajeli in skrivoma usmrtili, da vest o njihovi smrti deželnega upravitelja ne bi dosegla prej kakor šele po njihovi smrti.

    24 Sedaj glejte, v nasprotju z deželnimi zakoni je bilo to, da se nekoga usmrti, če niso imeli pooblastila od deželnega upravitelja —

    25 zato je v zarahemelsko deželo do deželnega upravitelja prispela pritožba zoper sodnike, ki so v neskladju z zakonom Gospodove preroke obsojali na smrt.

    26 Sedaj se je zgodilo, da so jih prijeli in pripeljali pred sodnika, da se jim bo sodilo za zločin, ki so ga zagrešili, glede na azakon, ki ga je dalo ljudstvo.

    27 Sedaj se je zgodilo, da so ti sodniki imeli veliko prijateljev in sorodnikov; in preostali, da, in sicer večina vseh pravnikov in vélikih duhovnikov, so se zbrali in se pridružili sorodnikom sodnikov, katerim naj bi se sodilo glede na zakon.

    28 In drug z drugim so sklenili azavezo, da, in sicer zavezo, ki so jo dali ti od starodavnih, zavezo, ki jo je dal in izvajal bhudič, da bi se združili zoper vso pravičnost.

    29 Zato so se združili zoper Gospodovo ljudstvo in sklenili zavezo, da jih bodo pokončali in da bodo te, ki so krivi za umor, rešili iz primeža pravice, ki naj bi se izvedla glede na zakon.

    30 In kljubovali so zakonu in pravicam svoje dežele; in drug z drugim so se zavezali, da bodo pokončali upravitelja in v deželi postavili akralja, da dežela ne bo več svobodna, ampak bo podložna kraljem.