3 Nefi 10
    Footnotes
    Theme

    10. poglavje

    V deželi je veliko ur tišina. — Kristusov glas obljubi, da bo zbral svoje ljudstvo, kakor zbira koklja svoja piščeta. — Pravičnejši del ljudstva je bil obvarovan. Med letoma 34 in 35 po Kr.

    1 In sedaj glejte, zgodilo se je, da so vsi ljudje v deželi slišali te besede in temu pričevali. In po teh besedah je bila v deželi tišina veliko ur;

    2 kajti tako velika je bila osuplost ljudstva, da so prenehali tožiti in ječati zavoljo izgube svojega sorodstva, ki je bilo pobito; zato je bila v vsej deželi tišina veliko ur.

    3 In zgodilo se je, da je glas ponovno prišel k ljudem in vsi ljudje so slišali in temu pričevali, rekoč:

    4 O ljudstvo teh avelikih mest, ki so padla, ki ste Jakobovi potomci, da, ki ste iz Izraelove hiše, kako često sem vas zbral, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, in sem vas bhranil.

    5 In spet, akako često sem vas zbral, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, da, o ljudstvo iz Izraelove hiše, ki ste padli; da, o ljudstvo iz Izraelove hiše, vi, ki prebivate v Jeruzalemu, kakor vi, ki ste padli; da, kako često sem vas zbral, kakor zbira koklja svoja piščeta, in vi niste hoteli.

    6 O Izraelova hiša, ki sem ji aprizanesel, kako često vas bom zbral, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, če se boste pokesali in se v bsrcu trdno odločeni cvrnili k meni.

    7 Če pa ne, o Izraelova hiša, bodo kraji vaših prebivališč postali zapuščeni do časa, ko se bo izpolnila azaveza z vašimi očeti.

    8 In sedaj se je zgodilo, da so ljudje, ko so te besede slišali, glejte, začeli ponovno jokati in ječati zaradi izgube svojega sorodstva in prijateljev.

    9 In zgodilo se je, da so tako minili trije dnevi. In bilo je zjutraj in atema se je razblinila z obličja dežele in zemlja se je prenehala majati in skale so se prenehale klati in strašno ječanje je prenehalo in ves hrupen trušč je minil.

    10 In zemlja se je ponovno spojila, da je stala; in žalovanje in jok in stok ljudi, ki so jih pustili pri življenju, je prenehalo; in njihovo žalovanje se je spremenilo v radost in njihovo obžalovanje v slavljenje in zahvaljevanje Gospodu Jezusu Kristusu, njihovemu Odkupitelju.

    11 In doslej so se aizpolnili sveti spisi, ki so jih govorili preroki.

    12 In apravičnejši del ljudstva je bil ta, ki je bil odrešen, in ti so sprejeli preroke in jih niso kamenjali; in njim, ki niso prelivali krvi svetih, je bilo prizanešeno —

    13 in prizanešeno jim je bilo in niso potonili in bili pokopani v zemlji; in niso utonili v morskih globinah; in niso zgoreli v ognju, niti ni nič padlo nanje in jih zmlelo do smrti; in ni jih odnesel vihar; niti jih nista premagali dimna in temna meglica.

    14 In sedaj, kdor bere, naj razume; ta, ki ima svete spise, naj jih araziskuje in vidi, če vse te smrti in uničenja z ognjem in z dimom in z divjimi viharji in z vrtinčasti viharji in z bodprtjem zemlje, da jih sprejme, in če vse to ni zato, da bi se izpolnile prerokbe številnih od svetih prerokov.

    15 Glejte, povem vam, da, veliko jih je pričevalo o tem ob Kristusovem prihodu in so bili apobiti, ker so pričevali o tem.

    16 Da, prerok aZenos je pričeval o tem in tudi Zenok je govoril glede teh stvari, ker sta pričevala zlasti glede nas, ki smo ostanek njunega potomstva.

    17 Glejte, tudi naš oče Jakob je pričeval glede aostanka Jožefovega potomstva. In glejte, mar nismo mi ostanek Jožefovega potomstva? In to, kar pričuje o nas, mar ni zapisano na medeninaste plošče, ki jih je naš oče Lehi prinesel iz Jeruzalema?

    18 In zgodilo se je, da je bila konec štiriintridesetega leta, glejte, pokazal vam bom, da je bila Nefijevemu ljudstvu, ki mu je bilo prizanešeno, in tudi tistim, ki so se imenovali Lamanci, ki jim je bilo prizanešeno, izkazana velika naklonjenost in na njihove glave so se izlili veliki blagoslovi, tako da se jim je kmalu po svojem avnebohodu Kristus resnično prikazal —

    19 jim apokazal telo in jih poučeval; in poročilo o njegovem delovanju bo dano po temle. Zato zaenkrat preneham govoriti.