1 In sedaj se je zgodilo, da je v šestnajstem letu od Kristusovega prihoda Lakonij, deželni upravitelj, prejel pismo od vodje in voditelja te razbojniške tolpe; in to so bile besede, ki so bile zapisane, rekoč:

2 Lakonij, nadvse plemeniti in vrhovni deželni upravitelj, glej, pišem ti to pismo in ti izrekam silno veliko hvalo zaradi tvoje trdnosti in tudi trdnosti tvojega ljudstva pri ohranjanju tistega, kar predpostavljate, da je vaša pravica in svoboda; da, dobro se držite, kakor če bi vas podpirala roka nekega boga, pri branjenju svoje svobode in svojega imetja in svoje dežele oziroma tega, kar tako imenujete.

3 In zdi se mi škoda, nadvse plemeniti Lakonij, da bi bili tako nespametni in nečimrni, da bi predpostavljali, da se lahko zoperstavite tolikim hrabrim možem, katerim poveljujem, ki sedaj v tem času stojijo v vojni opremi in z veliko nestrpnostjo čakajo na besedo: Pojdite nad Nefijce in jih pokončajte.

4 In jaz, vedoč za njihovega nepremagljivega duha, ker sem jih preizkusil na bojišču, in vedoč za njihovo večno sovraštvo do vas zaradi številnih krivic, ki ste jim jih prizadejali, če bi torej prišli nad vas, bi vas obiskali s popolnim propadom.

5 Zato sem napisal to pismo, ga zapečatil s svojo lastno roko, misleč na vašo blaginjo zaradi vaše trdnosti v tisto, v kar verjamete, da je prav, in vašega plemenitega duha na bojišču.

6 Zato ti pišem, želeč, da bi tem mojim ljudem raje predali vaša mesta, vaše dežele in vaše imetje, kakor da bi vas oni obiskali z mečem in bi vas doletel propad.

7 Oziroma drugače rečeno, predajte se nam in se nam pridružite in se seznanite z našimi ^atajnimi deli in postanite naši bratje, da bi bili kakor mi — ne naši sužnji ampak naši bratje in družabniki vsega našega imetja.

8 In glejte, s prisego vam ^azaprisežem, če boste to storili, ne boste pokončani; če pa tega ne boste storili, vam s prisego zaprisežem, da bom naslednji mesec ukazal, da bodo nad vas prišle moje čete in ne bodo zadržale roke in ne bodo prizanašale, ampak vas bodo pobile in pustile meču pasti na vas, dokler ne boste izumrli.

9 In glej, sem Gidianhi; in sem voditelj tega Gadiantonovega ^atajnega društva; za katerega društvo in dela le-tega vem, da so ^bdobra; in so ^cstarejšega datuma in so nam jih predali.

10 In to pismo pišem tebi, Lakonij, in upam, da boste vaše dežele in vaše imetje predali brez prelivanja krvi, da bodo moji ljudje ponovno dobili pravice in vlado, tisti, ki so odpadli od vas zaradi vaše hudobije, ker ste si pridržali njihove pravice do vladanja, in če tega ne boste storili, se bom maščeval za njihove krivice. Sem Gidianhi.

11 In sedaj se je zgodilo, da je Lakonij, ko je to pismo prejel, silno osupnil zaradi Gidianhovih drznih zahtev po posedovanju nefijske dežele in tudi grožnje ljudstvu in maščevanja za krivice do tistih, ki jim krivica ni bila storjena, razen da so sami ^akrivično ravnali s seboj, ker so odpadli k tem hudobnim in gnusnim razbojnikom.

12 Sedaj glejte, ta Lakonij, upravitelj, je bil pravičen mož in ^arazbojnikove zahteve in grožnje ga niso mogle prestrašiti, zato ni prisluhnil pismu Gidianhija, voditelja razbojnikov, ampak je svojemu ljudstvu naročil, naj kličejo h Gospodu za moč ob času, ko bodo nadnje prišli razbojniki.

13 Da, med vse ljudstvo je razposlal razglas, naj na enem kraju zberejo svoje ženske in svoje otroke, svojo drobnico in svoje govedo in vse svoje imetje, razen svojega ozemlja.

14 In ukazal je, naj okrog njih zgradijo utrdbe in naj bo moč teh silno velika. In ukazal je, naj čete tako Nefijcev kot Lamancev oziroma vseh, ki so bili prišteti med Nefijce, kot stražo razporedijo naokrog, da jih bodo dan in noč varovali in stražili pred razbojniki.

15 Da, rekel jim je: Kakor živí Gospod, če se ne boste pokesali vseh svojih krivičnosti in klicali h Gospodu, ne boste nikakor rešeni iz rok teh Gadiantonovih razbojnikov.

16 In tako velike in čudovite so bile Lakonijeve besede in prerokbe, da so povzročile, da je vse ljudi obšel strah; in po svojih močeh so si prizadevali, da bi delali glede na Lakonijeve besede.

17 In zgodilo se je, da je Lakonij nad vsemi nefijskimi četami določil vrhovne poveljnike, da bi jim poveljevali takrat, ko bodo nadnje prišli razbojniki iz divjine.

18 Imenovali so torej najvišjega med vsemi vrhovnimi poveljniki in glavnega poveljnika vseh nefijskih čet in ime mu je bilo ^aGidgidoni.

19 Med vsemi Nefijci je bila torej navada, da so za vrhovne poveljnike imenovali (razen v času hudobije) nekoga, ki je imel duha razodetja in tudi ^apreroštva; torej, ta Gidgidoni je bil med njimi velik prerok kakor tudi vrhovni sodnik.

20 Ljudstvo je torej Gidgidoniju reklo: Moli h Gospodu in nam dovoli iti v gore in v divjino, da bomo planili na razbojnike in jih pokončali v njihovih lastnih deželah.

21 Toda Gidgidoni jim je rekel: Gospod ^aprepoveduje; kajti če bi šli nadnje, bi nas Gospod ^bizročil njim v roke; zato se bomo pripravili v središču svojih dežel in bomo zbrali vse svoje čete in ne bomo šli nadnje, ampak bomo počakali, dokler ne bodo oni prišli nad nas; zato kakor živí Gospod, če bomo to storili, nam jih bo izročil v roke.

22 In zgodilo se je v sedemnajstem letu, proti koncu leta je šel Lakonijev razglas po vsem obličju dežele in vzeli so svoje konje in svoje kočije in svojo živino in vso svojo drobnico in svoje govedo in svoje žito in vse svoje imetje in so korakali v tisočih in v deset tisočih, dokler niso vsi odšli na kraj, ki je bil določen, da se bodo zbrali, da se bodo branili pred sovražniki.

23 In dežela, ki je bila določena, je bila zarahemelska dežela, in dežela, ki je bila med zarahemelsko deželo in deželo Izobilje, da, do mejne črte, ki je bila med deželo Izobilje in deželo Opustošenje.

24 In bilo je silno veliko tisočev ljudi, ki so se imenovali Nefijci, ki so se zbrali v tej deželi. Lakonij je torej ukazal, naj se zberejo v deželi na jugu zaradi velikega prekletstva, ki je bilo nad ^adeželo na severu.

25 In utrdili so se pred sovražniki; in prebivali so v eni deželi in v eni skupini in ustrašili so se besed, ki jih je govoril Lakonij, tako da so se pokesali vseh svojih grehov; in svoje molitve so dvigali h Gospodu, svojemu Bogu, da bi jih ^arešil v času, ko naj bi njihovi sovražniki prišli nadnje v bitko.

26 In silno so se užalostili zaradi svojih sovražnikov. In Gidgidoni je ukazal, naj izdelajo vsakovrstno bojno ^aorožje in naj se po njegovem navodilu dobro oborožijo z oklepi in s ščiti in z majhnimi ščiti.