Jaromova knjiga

1 Sedaj glej, jaz, Jarom, zapišem nekaj besed glede na zapoved svojega očeta, Enóša, da se bo naše ^arodoslovje ohranjalo.

2 In ker so ^ate plošče ^bmajhne in ker so te stvari ^czapisane z namenom, da bi koristile našim bratom ^dLamancem, zato mora biti, da nekoliko zapišem; ne bom pa zapisoval o svojem prerokovanju, niti o svojih razodetjih. Kajti kaj več bi še lahko zapisal, kot so zapisali moji očetje? Kajti mar niso razodeli načrta odrešitve? Povem vam, da; in to mi zadostuje.

3 Glejte, potrebno je, da bi se med tem ljudstvom veliko napravilo zaradi njihove trdosrčnosti in njihovih gluhih ušes in njihove slepomiselnosti in njihove ^atrdovratnosti; vendar je Bog z njimi silno milosten in jih še ni ^bizbrisal z obličja dežele.

4 In med nami jih je veliko, ki imajo veliko ^arazodetij, kajti vsi niso trdovratni. In toliko, kolikor jih ni trdovratnih in verujejo, jih je deležno ^bobčestva Svetega Duha, ki človeškim otrokom razodeva glede na njihovo vero.

5 In sedaj, glejte, minilo je dvesto let in Nefijevo ljudstvo se je v deželi okrepilo. Prizadevali so si ^aizpolnjevati Mojzesovo postavo in ^bsobotni dan ohranjati svetega Gospodu. In niso bili ^cposvetni, niti niso govorili ^dbogokletno. In deželni zakoni so bili silno strogi.

6 In na veliko so bili razkropljeni po obličju dežele in Lamanci prav tako. In bili so znatno številnejši, kot so bili Nefijci; in radi so ^aubijali in pili so kri živali.

7 In zgodilo se je, da so se šli velikokrat bojevat zoper nas, Nefijce. Toda naši ^akralji in naši voditelji so bili mogočni možje v veri v Gospoda; in ljudstvo so poučevali o Gospodovih poteh, zatorej smo se Lamancem zoperstavili in jih izbrisali iz ^bsvojih dežel in začeli utrjevati mesta oziroma kateri koli kraj svoje dediščine.

8 In silno smo se namnožili in se razširili po obličju dežele in silno obogateli z zlatom in s srebrom in z dragocenostmi in s prefinjenimi lesenimi izdelki in z zgradbami in z napravami in tudi z železom in bakrom in bronom in jeklom in izdelovali smo vsakovrstno orodje vseh vrst, da smo obdelovali zemljo, in bojno ^aorožje — da, ostro ošiljeno puščico in tul in sulico in kopje in vse priprave na vojno.

9 In ker smo bili tako pripravljeni na srečanje z Lamanci, zoper nas niso uspeli. Potrdila pa se je Gospodova beseda, ki jo je govoril našim očetom, rekoč, da: Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste v deželi uspevali.

10 In zgodilo se je, da so Gospodovi preroki grozili Nefijevemu ljudstvu, glede na Božjo besedo, da bodo, če ne bodo izpolnjevali zapovedi, ampak bodo zapadli v prestopek, ^aizbrisani z obličja dežele.

11 Zatorej so preroki in duhovniki in učitelji marljivo delali in z vsem velikim potrpljenjem ljudi opominjali k marljivosti; učili so Mojzesovo ^apostavo in o namenu, zavoljo katerega je bila dana; prepričevali so jih, naj ^bpričakujejo Mesija in verjamejo, da bo prišel, ^ckakor da bi že. In tako so jih učili.

12 In zgodilo se je, da so jih s takšnim ravnanjem ohranjali pred tem, da bi bili ^aodstranjeni z obličja dežele; kajti z besedo so jih ^bzbadali v srce, nenehno opominjajoč jih h kesanju.

13 In zgodilo se je, da je minilo dvesto in osemintrideset let — v vojnah in prepirih in razprtijah za razdobje veliko časa.

14 In jaz, Jarom, ne zapisujem več, kajti plošče so majhne. Toda glejte, bratje moji, pogledate lahko na ^adruge Nefijeve plošče; kajti glejte, na njih so vgravirani zapisi o naših vojnah, kakor so zapisovali kralji oziroma tisti, katerim so dali zapisovati.

15 In te plošče izročam v roke sinu Omniju, da se bodo ohranjale glede na ^azapovedi mojih očetov.