Sveti spisi
1 Nefi 11


11. poglavje

Nefi vidi Gospodovega Duha in v videnju mu je pokazano drevo življenja. — Vidi mater Božjega Sina in izve o Božji blagohotnosti. — Vidi krst, delovanje in križanje Božjega Jagnjeta. — Vidi tudi imenovanje in delovanje dvanajstih Jagnjetovih apostolov. Med letoma 600 in 592 pr. Kr.

1 Kajti zgodilo se je, potem ko sem želel vedeti to, kar je videl oče, in verjel, da mi bo to Gospod lahko razkril, ko sem v srcu premišljujoč sedel, sem bil v Gospodovem Duhu vzet, da, na silno visoko goro, ki je nikoli prej nisem videl in na katero nikoli prej ni stopila moja noga.

2 In Duh mi je rekel: Glej, kaj želiš?

3 In rekel sem: Želim videti stvari, ki jih je videl moj oče.

4 In Duh mi je rekel: Ali verjameš, da je oče videl drevo, o katerem je govoril?

5 In rekel sem: Da, ti veš, da verjamem vsem očetovim besedam.

6 In ko sem te besede izgovoril, je Duh zaklical z glasnim glasom, rekoč: Hozána Gospodu, najvišjemu Bogu; kajti on je Bog nad vso zemljo, da, in sicer nad vsem. In blagor ti, Nefi, ker verjameš v Sina najvišjega Boga; zatorej boš videl to, kar si želel.

7 In glej, to ti bo dano za znamenje, da boš potem, ko boš videl drevo, ki je obrodilo sad, ki ga je okusil tvoj oče, prav tako videl človeka, ki se bo spuščal z neba, in njega boš videl; in potem ko ga boš videl, boš pričeval, da je Božji Sin.

8 In zgodilo se je, da mi je Duh rekel: Poglej! In pogledal sem in videl drevo; in bilo je kakor drevo, ki ga je videl oče; in lepota le-tega je bila zdaleč najlepša, da, presegajoč vso lepoto; in belina le-tega je presegala belino sveže zapadlega snega.

9 In zgodilo se je, da sem potem, ko sem drevo videl, Duhu rekel: Vidim, da si mi pokazal drevo, ki je nadvse dragoceno.

10 In rekel mi je: Kaj želiš?

11 In rekel sem mu: Poznati razlago le-tega — kajti z njim sem govoril, kakor govori človek; kajti opazil sem, da je bil v človeški podobi; pa vendar sem vedel, da je to Gospodov Duh; in govoril mi je, kakor človek govori z drugim.

12 In zgodilo se je, da mi je rekel: Poglej! In pogledal sem, kot bi pogledal nanj, in nisem ga videl; kajti izginil je izpred moje navzočnosti.

13 In zgodilo se je, da sem pogledal in videl veliko mesto Jeruzalem in tudi druga mesta. In videl sem mesto Nazaret; in v mestu Nazaret sem videl devico in bila je silno lepa in bela.

14 In zgodilo se je, da sem videl nebesa, ki so se odprla; in angel je prišel dol in stopil predme; in rekel mi je: Nefi, kaj vidiš?

15 In rekel sem mu: Devico, nadvse lepo in najkrepostnejšo med vsemi drugimi devicami.

16 In rekel mi je: Mar poznaš Božjo blagohotnost?

17 In rekel sem mu: Vem, da ljubi svoje otroke; vendar ne poznam pomena vsega.

18 In rekel mi je: Glej, devica, ki jo vidiš, je mati Božjega Sina po mesu.

19 In zgodilo se je, da sem videl, da je bila odnešena v Duhu; in potem ko je bila v Duhu odnešena za nekaj časa, mi je angel spregovoril, rekoč: Poglej!

20 In pogledal sem in spet zagledal devico, nesočo otroka v rokah.

21 In angel mi je rekel: Glej, Božje Jagnje, da, in sicer Sin Večnega Očeta! Mar poznaš pomen drevesa, ki ga je tvoj oče videl?

22 In odgovoril sem mu, rekoč: Da, to je Božja ljubezen, ki se pretaka v srcih človeških otrok; zatorej je od vsega najbolj zaželena.

23 In spregovoril mi je, rekoč: Da, in v njej se duša najbolj radosti.

24 In potem ko je te besede izrekel, mi je rekel: Poglej! In pogledal sem in videl Božjega Sina, ki je šel med človeške otroke; in veliko sem jih videl popadati k njegovim nogam in ga častiti.

25 In zgodilo se je, da sem videl, da je bil železni drog, ki ga je oče videl, Božja beseda, ki je vodila k izviru živih vodá oziroma k drevesu življenja; katerega vode so prikaz Božje ljubezni; in videl sem tudi, da je bilo drevo življenja prikaz Božje ljubezni.

26 In angel mi je spet rekel: Poglej in glej Božjo blagohotnost!

27 In pogledal sem in videl Odkupitelja sveta, o katerem je govoril oče; in videl sem tudi preroka, ki bo pred njim pripravil pot. In Božje Jagnje je šlo in on ga je krstil; in potem ko je bil krščen, sem videl nebesa, ki so se odprla, in Svetega Duha, ki je prišel iz nebes in ostal nad njim v podobi goloba.

28 In videl sem, da je v moči in veliki slavi šel in poučeval ljudi; in množice so se zbrale, da bi ga poslušale; in videl sem, da so ga izgnali iz svoje srede.

29 In videl sem tudi dvanajst drugih, ki so mu sledili. In zgodilo se je, da so bili v Duhu odnešeni izpred mojega obraza in nisem jih videl.

30 In zgodilo se je, da mi je angel spet spregovoril, rekoč: Poglej! In pogledal sem in spet videl nebesa, ki so se odprla, in videl sem angele, ki so se spuščali nad človeške otroke; in služili so jim.

31 In spet mi je spregovoril, rekoč: Poglej! In pogledal sem in videl Božje Jagnje, ki je šlo med človeške otroke. In videl sem množice ljudi, ki so bili bolni in ki so jih prizadele vsakovrstne bolezni in demoni in nečisti duhovi; in angel je govoril in mi vse to pokazal. In z močjo Božjega Jagnjeta so bili ozdravljeni; in demoni in nečisti duhovi so bili izgnani.

32 In zgodilo se je, da mi je angel spet spregovoril, rekoč: Poglej! In pogledal sem in videl Božje Jagnje, da so ga ljudje prijeli; da, Sinu večnega Boga je sodil svet; in videl sem in pričujem.

33 In jaz, Nefi, sem videl, da je bil vzdignjen na križ in umorjen za grehe sveta.

34 In potem ko je bil umorjen, sem videl zemeljske množice, ki so se zbrale, da se bodo bojevale zoper Jagnjetove apostole; kajti tako je dvanajstere imenoval Gospodov angel.

35 In zemeljska množica se je zbrala; in videl sem, da so bili v veliki in prostorni zgradbi, podobni zgradbi, ki jo je videl oče. In Gospodov angel mi je spet spregovoril, rekoč: Glej svet in modrost le-tega; da, glej, Izraelova hiša se je zbrala, da se bo bojevala zoper dvanajst Jagnjetovih apostolov.

36 In zgodilo se je, da sem videl in pričujem, da je bila ogromna in prostorna zgradba ponos sveta; in padla je in padec le-te je bil silno velik. In Gospodov angel mi je spet spregovoril, rekoč: Táko bo uničenje vseh narodov, rodov, jezikov in ljudstev, ki se bodo bojevali zoper dvanajst Jagnjetovih apostolov.