1 Kajti zgodilo se je, potem ko sem želel vedeti to, kar je videl oče, in verjel, da mi bo to Gospod lahko razkril, ko sem v srcu ^apremišljujoč sedel, sem bil v Gospodovem Duhu ^bvzet, da, na silno visoko ^cgoro, ki je nikoli prej nisem videl in na katero nikoli prej ni stopila moja noga.

2 In Duh mi je rekel: Glej, kaj želiš?

3 In rekel sem: Želim videti stvari, ki jih je ^avidel moj oče.

4 In Duh mi je rekel: Ali verjameš, da je oče videl ^adrevo, o katerem je govoril?

5 In rekel sem: Da, ti veš, da ^averjamem vsem očetovim besedam.

6 In ko sem te besede izgovoril, je Duh zaklical z glasnim glasom, rekoč: Hozána Gospodu, najvišjemu Bogu; kajti on je Bog nad vso ^azemljo, da, in sicer nad vsem. In blagor ti, Nefi, ker ^bverjameš v Sina najvišjega Boga; zatorej boš videl to, kar si želel.

7 In glej, to ti bo dano za ^aznamenje, da boš potem, ko boš videl drevo, ki je obrodilo sad, ki ga je okusil tvoj oče, prav tako videl človeka, ki se bo spuščal z neba, in njega boš videl; in potem ko ga boš videl, boš ^bpričeval, da je Božji Sin.

8 In zgodilo se je, da mi je Duh rekel: Poglej! In pogledal sem in videl drevo; in bilo je kakor ^adrevo, ki ga je videl oče; in lepota le-tega je bila zdaleč najlepša, da, presegajoč vso lepoto; in ^bbelina le-tega je presegala belino sveže zapadlega snega.

9 In zgodilo se je, da sem potem, ko sem drevo videl, Duhu rekel: Vidim, da si mi pokazal drevo, ki je nadvse ^adragoceno.

10 In rekel mi je: Kaj želiš?

11 In rekel sem mu: Poznati ^arazlago le-tega — kajti z njim sem govoril, kakor govori človek; kajti opazil sem, da je bil v človeški ^bpodobi; pa vendar sem vedel, da je to Gospodov Duh; in govoril mi je, kakor človek govori z drugim.

12 In zgodilo se je, da mi je rekel: Poglej! In pogledal sem, kot bi pogledal nanj, in nisem ga videl; kajti izginil je izpred moje navzočnosti.

13 In zgodilo se je, da sem pogledal in videl veliko mesto Jeruzalem in tudi druga mesta. In videl sem mesto ^aNazaret; in v mestu Nazaret sem videl ^bdevico in bila je silno lepa in bela.

14 In zgodilo se je, da sem videl ^anebesa, ki so se odprla; in angel je prišel dol in stopil predme; in rekel mi je: Nefi, kaj vidiš?

15 In rekel sem mu: Devico, nadvse lepo in najkrepostnejšo med vsemi drugimi devicami.

16 In rekel mi je: Mar poznaš Božjo blagohotnost?

17 In rekel sem mu: Vem, da ljubi svoje otroke; vendar ne poznam pomena vsega.

18 In rekel mi je: Glej, ^adevica, ki jo vidiš, je ^bmati Božjega Sina po mesu.

19 In zgodilo se je, da sem videl, da je bila odnešena v Duhu; in potem ko je bila v ^aDuhu odnešena za nekaj časa, mi je angel spregovoril, rekoč: Poglej!

20 In pogledal sem in spet zagledal devico, nesočo ^aotroka v rokah.

21 In angel mi je rekel: Glej, Božje ^aJagnje, da, in sicer ^bSin Večnega ^cOčeta! Mar poznaš pomen ^ddrevesa, ki ga je tvoj oče videl?

22 In odgovoril sem mu, rekoč: Da, to je Božja ^aljubezen, ki se pretaka v srcih človeških otrok; zatorej je od vsega najbolj zaželena.

23 In spregovoril mi je, rekoč: Da, in v njej se duša najbolj ^aradosti.

24 In potem ko je te besede izrekel, mi je rekel: Poglej! In pogledal sem in videl Božjega Sina, ki je ^ašel med človeške otroke; in veliko sem jih videl popadati k njegovim nogam in ga častiti.

25 In zgodilo se je, da sem videl, da je bil ^aželezni drog, ki ga je oče videl, Božja beseda, ki je vodila k izviru ^bživih vodá oziroma k ^cdrevesu življenja; katerega vode so prikaz Božje ljubezni; in videl sem tudi, da je bilo drevo življenja prikaz Božje ljubezni.

26 In angel mi je spet rekel: Poglej in glej Božjo ^ablagohotnost!

27 In pogledal sem in ^avidel Odkupitelja sveta, o katerem je govoril oče; in videl sem tudi ^bpreroka, ki bo pred njim pripravil pot. In Božje Jagnje je šlo in on ga je ^ckrstil; in potem ko je bil krščen, sem videl nebesa, ki so se odprla, in Svetega Duha, ki je prišel iz nebes in ostal nad njim v podobi ^dgoloba.

28 In videl sem, da je v ^amoči in veliki slavi šel in poučeval ljudi; in množice so se zbrale, da bi ga poslušale; in videl sem, da so ga izgnali iz svoje srede.

29 In videl sem tudi ^advanajst drugih, ki so mu sledili. In zgodilo se je, da so bili v Duhu odnešeni izpred mojega obraza in nisem jih videl.

30 In zgodilo se je, da mi je angel spet spregovoril, rekoč: Poglej! In pogledal sem in spet videl nebesa, ki so se odprla, in videl sem ^aangele, ki so se spuščali nad človeške otroke; in služili so jim.

31 In spet mi je spregovoril, rekoč: Poglej! In pogledal sem in videl Božje Jagnje, ki je šlo med človeške otroke. In videl sem množice ljudi, ki so bili bolni in ki so jih prizadele vsakovrstne bolezni in ^ademoni in ^bnečisti duhovi; in angel je govoril in mi vse to pokazal. In z močjo Božjega Jagnjeta so bili ^cozdravljeni; in demoni in nečisti duhovi so bili izgnani.

32 In zgodilo se je, da mi je angel spet spregovoril, rekoč: Poglej! In pogledal sem in videl Božje Jagnje, da so ga ljudje prijeli; da, Sinu večnega Boga je ^asodil svet; in videl sem in pričujem.

33 In jaz, Nefi, sem videl, da je bil vzdignjen na ^akriž in ^bumorjen za grehe sveta.

34 In potem ko je bil umorjen, sem videl zemeljske množice, ki so se zbrale, da se bodo bojevale zoper Jagnjetove apostole; kajti tako je dvanajstere imenoval Gospodov angel.

35 In zemeljska množica se je zbrala; in videl sem, da so bili v veliki in prostorni ^azgradbi, podobni zgradbi, ki jo je videl oče. In Gospodov angel mi je spet spregovoril, rekoč: Glej svet in modrost le-tega; da, glej, Izraelova hiša se je zbrala, da se bo bojevala zoper dvanajst Jagnjetovih apostolov.

36 In zgodilo se je, da sem videl in pričujem, da je bila ogromna in prostorna zgradba ^aponos sveta; in padla je in padec le-te je bil silno velik. In Gospodov angel mi je spet spregovoril, rekoč: Táko bo uničenje vseh narodov, rodov, jezikov in ljudstev, ki se bodo bojevali zoper dvanajst Jagnjetovih apostolov.