2019
Olsem Wanem Mi Kam blong Lanem Wanem blong Mekem Taem Wan I Admitim se Hem I Gat Hadtaem wetem Ponografi
Oktoba 2019


Dijitol Nomo: Blong Ol Yang Adalt

Olsem Wanem Mi Kam blong Lanem Wanem blong Mekem Taem Wan I Admitim se Hem I Gat Hadtaem wetem Ponografi

Hem we i raet i stap long Yuta, YSA.

Mi bin save blong sam manis se wan samting i rong, be kasem long taem ia we fren blong mi i bin admitim trutok long mi long laod voes: gelfren blong mi i admitim se hem i bin gat hadtaem wetem ponografi blong sam yia finis, hemia stat long taem ia we mi bin save hem.

Taem we mi stap insaed long trak mo stap lisin long hem we i stap konfes, mi bin glad tumas. No tekem mi rong—be i bin soa tumas blong save se hem i bin stap gat hadtaem blong longtaem, mo hem i no letem mi save—be mi bin glad se mi bin stap long wan ples we mi save ansa wetem lav be i no blong jajem hem.

Blong No Stap Kaen I Neva Save Stretem Samting

Samtaem save ia se ponografi i ivel i save mekem se yumi save gat wan defren lukluk long ol narafala man. Mi save i bin mekem mi olsem long wan taem. Taem mi bin yang, bae mi harem abaot ol man we oli gat hadtaem wetem ponografi mo insaed long mi, bae mi filim kros mo no laekem nating. Be taem fren blong mi i talemaot olsem wanem hem i gat hadtaem, mi bin stap long wan moa gud ples blong kamfotem hem from mi bin kam blong save gud moa ol sin blong mi mo wanem we mi wik long hem truaot long ol yia.

Mi save nao se, blong no stap kaen i neva save stretem wan samting. Jisas Kraes, eksampol ia we i stret evriwan, i lukaotem olgeta we ol man i mekem nogud long olgeta. Hem i bin toktok wetem Ol Man Sameria mo olgeta we oli mekem sin. Kraes ia, we i no save “lukluk long sin wetem wan smol pat we [Hem] i save akseptem” (Doktrin mo Ol Kavenan 1:31), i lukluk “long yumi, we yumi no stret gud evriwan olsem we yumi stap, mo no kamaot long fraet mo fasin blong no laekem samting.”1 Afta long longfala storian wetem fren blong mi, mi bin traem blong tingting se sapos hem i Jisas, bae i mekem wanem. Stori blong woman ia we i komitim adaltri i bin helpem mi save olsem wanem blong fesem.

Fesem wetem Lav mo Sore

Ol Tija blong Loa mo Ol Farisi we oli stap folem loa blong Moses long taem blong Jisas, oli no bin gat plante lav mo sore. I bin gat plante strong mo rabis wei blong panisim olgeta we oli sin, mo long saed blong adaltri, panis blong hem i blong stonem man. Be taem oli karem woman ia we i komitim adaltri i kam long Jisas, Jisas i no sakemaot hem—be Hem i soem lav mo sore long woman ia. Hem i no soem glad mo talem tangkyu long olgeta we oli poenem fingga long woman ia from oli faenem se hem i mekem sin, be Hem i rimaenem olgeta long sin blong olgetawan bakegen (luk long Jon 8:3–7). Antap long hemia, yumi “evriwan [yumi] mekem nogud finis, mo [yumi] stap afsaed olgeta long ol gudfala fasin blong God” (Rom 3:23). Kraes i no bin jajem olgeta we oli sin, mo yumi tu yumi no mas jajem olgeta we oli sin (luk long Jon 13:34–35).

Afta we olgeta we oli poenem fingga long woman ia oli go, mo traem blong gotru wanem we oli bin mekem i nogud, Kraes i bin toktok long woman ia. Toktok blong Hem i sot nomo be i dip. Hem i askem fastaem, “Woman. ?Ol man ya oli go wea? ?I no moa gat wan i stap blong jajem yu?” Mo taem woman ia i ansa se oli go finis, Hem i jes talem nomo, “Mi tu mi no save jajem yu. Be i gud yu gohom, mo yu no moa mekem sin bakegen” (Jon 8:10–11).

Fasin blong jajem man bae i no save helpem woman ia blong jenis, be Sevya i bin save se lav i save mekem jenis ia.

Go, mo No Mekem Sin Bakegen

Lav hem i fas simpol step ia nao blong helpem wan man i winim ponografi. Rod blong kasem hiling oltaem hem i spesel blong wan nomo, be i gat sam step we evriwan we i traehad oli nidim blong tekem. Leftemap tingting blong olgeta blong mitim bisop blong olgeta; hem bae i gat ol sos mo tul blong givhan. Taem we i stret, helpem olgeta faenemaot olgeta we i mekem nogud long olgeta mo mekem wan plan blong helpem olgeta blong stopem samting ia. Leftemap tingting blong olgeta blong luk wan profesenol o joenem wan sapot grup. Mo gohed blong lavem mo sapotem olgeta long wanwan step folem rod ia.

Kraes i soem lav long woman ia mo mekemsua se hem i bin save se Hem i no bin wantem hem blong gohed mo mekem sin. Tru jareti i no minim se yumi no wantem save long ol rong blong ol narafala man; be, i mekem yumi luk hamas oli save mekem i gud moa mo leftemap tingting blong yumi blong helpem olgeta blong muv i go fored.

Wan Wokbaot blong Fet

Mi lavem fren blong mi finis, be mi lavem hem moa afta we hem i talem sikret blong hem. Nomata wanem we yu o narafala man we yu lavem i bin mekem, “Hem i no posibol blong yu draon i go daon olgeta long laet ia we i no gat en we i laet blong Atonmen blong Kraes we i stap saen.”2

Sapos yu save wan we i stap gat hadtaem wetem ponografi, !yu no givap long hem! Go luk hem wetem lav mo sore olsem we Sevya bae i mekem. Bae i no isi oltaem; ol hadtaem ia bae i no lus kwiktaem. Gat fasin blong save wet longtaem wetem olgeta we yu lavem mo wetem yuwan. Blong lanem blong lavem mo andastanem wan man we i stap go tru wan samting we i had tumas, i no naes o isi oltaem. Be mi trastem se evri lav we yumi stap givim bae i no blong nating, nomata i tekem longtaem o wanem ansa long rod blong olgeta we yumi lavem.

Ol Not

  1. Dale G. Renlund, “Our Good Shepherd,” Ensign o Liahona, May 2017, 30.

  2. Jeffrey R. Holland, “The Laborers in the Vineyard,” Ensign o Liahona, May 2012, 33.