2019
Ekōnono kōn Pija Nana: Kōjparok, Uwaak, & Kōmour
Oktoba 2019


EKŌNONO KŌN PIJA KO RENANA: Kōjparok, Uwaak, & Kōmour

Jān juon ekōnono kar kwaļo̧k ilo 2018 Utah Coalition Against Porongraphy kweilo̧k ilo Salt Lake City, Utah.

Jerbal kein jilu an iakwe remaron̄ jipan̄ ajri ro nejid ilo aer maron̄ jelm̧ae pija nana.

Pija
mother and daughter hugging

Pija ko jān Getty Images, kar kōjerbali n̄an un ko n̄an kōmeļeļe, kar kōm̧m̧an jān waanjon̄ak ko

Ij metak ilo kile kōn kareel eo an pija nana ioon jekdo̧o̧n eo edik tata ilo jukjukin pād eo ad—ajri ro nejid. Jorrāān eo me ej ajeded ekabwilōn̄lōn̄ an to an waļo̧k, pija nana emaron̄ kōm̧m̧an kajjokok, m̧oņ, en̄jake ko roktak, luuji kōjbwbweik juon-make, an̄ūrlep etōrjān jon̄an, im jon̄an iien joļo̧k n̄ane, ļōmņak, im kajoor. Ewōr juon aikuj eļap n̄an aolepād wōj—ro jinen im jemen, baam̧le ko, rūkaki ro, ritōl ro—n̄an lukkuun in loe, aorōk, im kōjparok ajri ro nejid im jodikdik ro.

Iakwe ej ilubwilijin menin letok ko reļļap tata an Anij. Iakwe Anij im iakwe juon eo rūturid rej kien ko reļļap tata kar litok n̄an kōj jān Jisōs Kraist Make. Iakwe, ij tōmak, ej barāinwōt jon̄o̧k eo ad eļap tata ilo tariņae ņae pija nana.

Ilo m̧ool, kōkadede eo ebun̄bun̄ ej ba, “pija nana ej kakkure iakwe,” bōtaab jen barāinwōt keememej bwe iakwe ej kakkure pija nana. Ejjab meļeļe in bwe ad iakwe n̄an bar juon emaron̄ ukōt an̄ūrlep eo aer ak em̧ool m̧wil eo aer. Bōtaab iakwe emaron̄ kōllowetak kōj—ekōjkan ad m̧aanjabpopo, uwaak, ekōjkan ad ron̄jake—eļap tata ippān ajri ro nejid. Eļan̄n̄e jenaaj kar tōn bōk jabdewōt kōjatdikdik in kakkure jorrāān ļapļap in jān laļ in, jim̧or iakwe ellowetak eo im kijejeto ko ad im kein jerbal ko eļap tata ad kōjerbali pād ilo kijejeto ko ad.

Ikōņaan kwaļo̧k jilu jerbal ko an iakwe me ij kōjatdikdik jenaaj kijejeto ioer, lukkuun tōmaki, im errā. Jerbal kein jilu rej bobo ippān doon n̄an jilu jon̄ak ko an jelm̧ae kōn pija nana ajri ro nejid remaron̄ jelm̧ai.

Eo m̧oktata, jej ba “Ij iakwe eok” kōn m̧ool in kōjparok er. Eo kein karuo, jej ba “Ij iakwe wōt kwe” kōn wāween eo jej uwaak n̄an jedematmat eo aer n̄an pija nana, men̄e kōn ļōmņak in wōt ak jaab. Im eo kein kajilu, jej ba “Inaaj iien otemjej iakwe eok” kōn leļo̧k rejtak eo ej iakwe n̄an er ilo aer jerbale kemour eo eļan̄n̄e raar en̄jake kōjerbal ikdeelel eo ekajoor ak an̄ūrlep. Ilo kajjojo jon̄ak ko, iakwe ej men eo eaorōk tata.

1. Kōjparok: “Ij Iakwe Eok”

Pijaik ilo kōļmenļo̧kjeņ eo am̧ juon ajri kwoj iakwe. N̄e kwoj jiron̄ ajri in, “Ij iakwe eok,” ta meļeļe in? Ilo ioļapļap in, ej meļeļe in bwe jej leļo̧k kōjparok eo bwe jen maron̄ jipan̄ ro me jej iakwe er erom ijo em̧m̧an tata ilo er make im jelm̧ae apan̄ ko an mour. M̧ōttan kōjparok eo ej ejaake jemjerā ko rekajoor, lōke, jokkun wōt juon. Kain jemjerā kein rej jipan̄ kepaakļo̧k ajri ro nejid. Ilo ad kalōk jem̧jerā ko rekajoor an lōke im kōjparok ajri ro nejid im ajri ro jibūd—ak jabdewōt ajri—jej leļo̧k n̄an er juon jikin n̄an bōk jipan̄ ilo ejjeļo̧k ekajet. Kōjparok in ejipan̄ er meļeļe wōn lukkuun er im ejipan̄ er meļeļe jemjerā eo aer ippān Anij. En̄jake aorōk im iakwe ejipan̄ ajri ro meļeļe im pedped ioon kea eo an Jemedwōj Ilan̄ eo ej letok naan in kōmeļeļe ko n̄an m̧ōņōņō eo aer.

Ij inepata bwe elōn̄ ro jinen im jemen remaron̄ jan̄in de kile ewi lukkuun in kauwōtata in pija nana ak maron̄ ļōmņak ej juon wōt jorrāān n̄an armej ro jet. M̧ool eo ej bwe jorrāān in ej jelet ļaddik im leddik ro nejid, im ejjab bwe ad kōnono kake.

Elōn̄ iiō ko remootļo̧k, ļeo pāleō im n̄a kar ron̄ juon bwebwenato eļap meļeļe in jon̄an ekar emakijkij am āliji n̄an ajri ro nejim. Bwebweanto eo ej kōn juon snake rattle erūtto me eaar kajjitōk ippān juon ļaddik eo ekar etal turinļo̧k n̄an kotake e n̄an ioon jabōn toļ eo n̄an an lo tulo̧k in aļ eo āliktata m̧okta jān an snake eo kar mej. Ļaddik eo ekar pere, bōtaab snake rattle eo eaar kallim̧ur bwe eban kūj e ilo an ukōtļo̧k kōn an kotakeļo̧k. Ālkin errā eo, ļaddik eaar kotak snake eo n̄an jabōn toļ eo ijo raar alooej tulo̧k in al ippān doon.

Ālkin bar kotak laļļo̧k snake eo n̄an ioon bwidej in kom̧laļ eo, ļaddik eo eaar kōpooj juon iien m̧ōn̄ā n̄an e make im juon jikin kiki n̄an bon̄ōn eo. Ilo jibbon̄ōn eo, snake eo eaar kajjitōk, “Jouj, ļaddik eo edik, kwonaaj ke bōkļo̧k eō n̄an m̧weo im̧ō? Ej kiiō iien n̄an aō ilo̧k jān laļ in, im ikōņaan ro̧o̧l n̄an m̧weo im̧ō.” Ļaddik jidikdik eo eaar en̄jake ekar jab pād ilo kauwōtata im snake eo eaar dāpij naan ko an, kōn menin eaar jokāālet enaaj kar bōk snake eo n̄an m̧weo im̧ōn āinwōt kar kajjitōk.

Eaar kōkōm̧anm̧ōn an kotak snake eo, jibwe epaake iubōn, im kotakeļo̧k n̄an ijo ejjeļo̧k jabdewōt kāān m̧weo im̧ōn n̄an mej ie. M̧okta wōt jān an door laļļo̧k snake rattle eo, snake rattle eo ekar oktakļo̧k im kūj e ilo ubōn. Ļaddik jidikdik eo eaar jan̄ im kadkad kōn snake eo ņai ioon bwidej. “Mr. Snake, etke kwaar kōm̧m̧ane men eo? Em̧ool kiiō inaaj mej!” Snake rattle eo eaar reilōn̄ļo̧k n̄an e im ūjō: “Kwaar jeļā ta n̄a ke kwaar kotak eō.”

Ilo laļ rainin, ij lo elōn̄ ro jinen im jemen rej leļo̧k n̄an ajri eo nejier juon snake. Ij kōnono kōn smartphone ko. Jejjab maron̄ leļo̧k cell phone ko kōn internet n̄an pein ajri ro nejid reddik me rejjab kanooj rūtto n̄an an bwe katakin er, rejjan̄in de wōr aer un eo emenin aikuj im maron̄ in kōm̧m̧ani jokāālet ko, im ro ejjeļo̧k aer maron̄ ko an jinen im jemen im kein jerbal ko jet n̄an jipan̄ kōjparok er. Jason S. Carroll, juon professor kōn mour an baam̧le ilo Brigham Young University, kar ba, “Kōjparok ajri ro nejid m̧ae iien eo rej maron̄ kōjparok er make.” Stem in kōmālij eo, eo epād ie aolep m̧ōttan ko an kōmālij eo ej ļo̧ke aolep ikdeelel, ej eddōk m̧okta. Tokālkin wōt maron̄ bōk an ļōmņak im kōm̧m̧an jokāālet ilo itum̧an in cortex eo ej lukkuunin eddōk. “Kōn menin ajri ro rej maron̄ in en̄jake im pukōt ikdeelel eo, bōtaab rejjab maron̄ kōjbwebweik ilo kapeel in m̧akūtkūt ko aer.”1

Aolep talboon rej aikuj in wōr aer kein kōjparok, ekoba ko an jodikdik ro. Menin ej barāinwōt kapilōk em̧m̧an n̄an rūtto ro. Ejjeļo̧k juon ej deoor jān nana ko an pija nana. Jet jinen im jemen rej kāālet n̄an leļo̧k talboon ko rej kilōk peļļo̧k n̄an ajri ro nejier ewōr jon̄an aer jerbal n̄an ko̧o̧ļ wōt im jeje.

Ilo kakobaba n̄an smartphone ko rej device ko rellōn̄ me maron̄ delo̧n̄e media ko jab kōņaan jān internet. Juon ekkatak kiiō epaak eaar kwaļo̧k bwe 79 bōkjāān in jedematmat ko an pija nana jab kōņaan rej waļo̧k ilo m̧weo.2 Ajri ro remaron̄ loi ilo tablet ko, smartphone ko, game consloe ko, DVD player ko epidodo būktok būktak, im smart TV ko, baj kwaļo̧k etan jet iaan device ko. Ijeļā baam̧le ko me raar kōjenolo̧k juon, eo emakijkij an armej itok itak ie ilo m̧weo im̧wer ijo electronic device ko rej kōjerbali. Baam̧le kein rej ņa etan “media room,” im aolep device ko aer rej jedematmat n̄an loi, ilo meram. Ejjeļo̧k juon armej ej make ilo ruum̧ eo ilo juon media device.

Baam̧le ko jet kar kāālet kakien ko āinwōt ejjeļo̧k talboon ilo ruum̧ in kiki ko ak ilo em̧ jiddik ko. Jet rej ba, “Jab makeļo̧k ilo juon taļboon.” Ej lōn̄ wōt ro jet jidik kōn jidik rej kōm̧m̧an app ko ajri ro nejier remron̄ kōjerbali kōn softward eo me ej kōtļo̧k an talboon eo an ajri eo kōm̧m̧an jān jinen ak jemen. Wāween in rej katakin bwe lōke ej bōke im kōjparok an talboon ej aorōk.

Jekdo̧o̧n ta aikuj ko rej n̄an kajjojo baam̧le ko ad, jen katakin kajjojo ro uwaan baam̧le eo n̄an kōjerbal technology ilo māletlet im em̧m̧an jān jinoin—n̄an ejake juon jon̄ak in kōļmenļo̧kjeņ em̧m̧an. Jen katakin ajri ro nejid ilo wāween ko rejipan̄ n̄an kōjerbal technology n̄an em̧m̧an. Jemaron̄ katakin er n̄an etale kōn kajjjitikin er make, “Kōjerbal jipan̄ in enaaj ke juon un em̧m̧an?” Kāālet ko ad ilo ekōjkan ad katakin baam̧le ko ad kiiō naaj kareel diktak in epepen eo ilju jekļaj.

Āinwōt ro jinen im jemen, ij kōjatdikdik jenaaj ļōmņak kōn aorōk eo an jemjerā ko ad ippān ajri ro nejid im kijejeto ko rejenolo̧k jej kōm̧m̧ani n̄an kōjparok er. Ilo ad kōkajoorļo̧k jemjerā kein rem̧m̧an, ajri ro renaaj em̧m̧anļo̧k aer meļeļe etke Anij ej kakkōļ ņae nana ko an pija nana, renaaj kile ekōjkan joļo̧k, im renaaj erom m̧aanjabpopo eo eļan̄n̄e rej jelm̧ae.

Pija
father talking with his son

Pija ko jān Getty Images, kar kōjerbali n̄an un ko n̄an kōmeļeļe, kar kōm̧m̧an jān waanjon̄ak ko

2. Uwaak: “Ikab Iakwe Eok De”

Ejake karuwainene, m̧ool, kōm̧m̧an iien bwebwenato me ej kōketak ajri ro n̄an kwaļo̧k ļōmņak ko aer, en̄jake ko, im kajjitōk ko ippān ro jinier im jemeer ejjab pidodo. Jemaron̄ kūr ajri ro ilo aolep iiō ko n̄an itok in kōnono ippād eļan̄n̄e ak n̄e rej kōļapļo̧k jabdewōt jon̄an an jorrāān in pija nana—jān ke m̧oktaļo̧k, jān jirļo̧k jān aer kar lali n̄an ejjab aolep iien laki, n̄an ļap alooji, im n̄an lukkuun kūttare alooji. Ekōnono ko rem̧ōkkaj rej em̧m̧anļo̧k, im ajri ro renaaj itok n̄an kōnono ippād eļapļo̧k aer pojak n̄e rej jeļā rej iakwe er im ejjeļo̧k men rej ba ak kōm̧m̧ane emaron̄ ukōt iakwe jab eo.

Elukkuun in jeja, mekarta, juon ajri ej make itok im kōnono n̄an kōj kōn e make. Ekkā an waļo̧k n̄e jinen ak jemen rej kajjitōk ippān juon ajri kōn “Ewōr ke jorrāān?” ak “Āinwōt kwe koktak” An ļapļo̧k an juon ajri en̄jake iakwe, epidodoļo̧k n̄an e n̄an an jab ņooj jabdewōt.

Kallim̧ur in iakwe in ej ejaak ilo kōļmenļo̧kjeņ ko aer jān en̄jake ko reddik me rej waļo̧k im bar waļo̧k. Jorrāān ko reddik kar kōnono kaki ilo wāwwen eo eiakwe ej ejake juon pedped in uwaak eo ājmour bwe n̄e jorrāān ko reļļap rej itok, kōnono eo ej peļļo̧k wōt. Men eo eaorōk tata, ajri ro rejeļā bwe uwaak eo am̧ enaaj, “Ij iakwe wōt kwe. Ejjab bōjrak aō iakwe eok kōnke juon men eaar waļo̧k. Ij iakwe eok iien otemjej.”

Kōn jet un, ejjab kanooj ļap ad ekōnono n̄an jodikdik ro im ajri ro kōn juon iaan aikuj ko rekajoor tata im kapo ko reļļap tata renaaj jelm̧ae. Ad raaļo̧k ej kōpooj er n̄an katakin eļap tata jān internet, ajri ro ak jodikdik ro jet, ak em̧ool media ko rebun̄bun̄. Jet iaad remaron̄ in aipedped n̄an em̧ool kōjerbal naan eo pija nana ipeļaakin ajri ro ilo juon kijejeto n̄an kōjparok jajeļo̧kjeņ eo aer. Elukkuun in pen. Bōlen ro jined im jemed rekar jab m̧ool in kōnono ippād. Ta eo eļan̄n̄e bwebwenato eo ad ej kōketak itok limo? Ta eo eļan̄n̄e rej kōņaan jeļā eļapļo̧k? Ekōjkan ad maron̄ kōtmene ajri ro nejid n̄an kōnono kōn pija nana ippād eļan̄n̄e jejjan̄in kar kōnono kake ippāer?

Ro jinen im jemen, jej aikuj jino bwebwenato eo im jab kōttar an ajri ro n̄an itok n̄an ippād. Ij iakwe ļōmņak eo kōn kōm̧m̧an iien bwebwenato ko iien otemjej, emakijkij, ijello̧kin juon wōt iien. Jeraam̧m̧an ko kōn bwebwenato in kea ko rej bwe ro jinen im jemen im ritōl ro rej lōke er rej ritejem̧ļo̧k, ejjab Google; kōnono emaron̄ in waļo̧k ilo juon mejatoto eaenōm̧m̧an; im kōnono ej kōļapļo̧k lōke an ajri eo. Jej kōņaan bwe ajri ro ren en̄jake pojak im kajoor, ejjab mijak. Jekōņaan kōnono ippāer im ejjab n̄an er.

Āinwōt ro jinen im jemen im rūkaki ro, jejjab maron̄ jipan̄ ajri ro eļan̄n̄e jej jab katakin kōj make. Katakin ta eo im etke ej aorōk. Jemaron̄ ekkatak kōj make im jipan̄ ajri ro meļeļe etke pija nana ebōd, etke ekanooj in kauwōtata, etke jejjab kōņaan kōmetak er, im ta eo n̄an kōm̧m̧ane eļan̄n̄e rej jelm̧ae.

Jej ke leļo̧k n̄an ajri ro nejid ebwe ke etke ilo iiō eo ejetjet wāween ko? Eļan̄n̄e un eo wōt jej leļo̧k n̄an er n̄an joļo̧k pija nana ej “ejjab em̧m̧an,” emaron̄ in leļo̧k juon un ejjab bwe. Ijello̧kin, jej aikuj kwaļo̧k elōn̄ etke jon̄an wōt eo jemaron̄ in n̄an kajutak juon iminene em̧m̧an me ej kōllowetak jodikdik ro ad.

Ewōr un ko reļem waan n̄an joļo̧k pija nana, bōtaab erkein jet wōt kōllowetak ko jān doulul eo Fight the New Drug (Tariņaik Un Kajoor eo (pija nana) me emaron̄ kaitok limoin jodikdik ro ad:

  • Pija nana emaron̄ ukōt wāween an kōmālij eo am̧ jerbal, im ekkatak ko rej kwaļo̧k bwe emaron̄ in em̧ool kōm̧m̧an bwe kōmālij eo am̧ en dikļo̧k im jāniknik.

  • Pija nana emaron̄ in erom an̄ūrlep.

  • Pija nana enaaj kakkure lōke eok-make eo am̧.

  • Pija nana emaron̄ kōmakeikļo̧k eok.

  • Pijn nana emaron̄ kōmetak ro kwoj iakwe er.

  • Pija nana emaron̄ kakkure ājmour in itok limo mour eo am̧.

  • Pija nana ej ekkejeļo̧k n̄an kakkure (violence).

  • Pija nana ej kōm̧m̧an an armej ejjab to erom jab m̧ool.

  • Pija nana enaaj kōjerbal iien eo im kajoor eo am̧.

  • Pija nana ej kōm̧m̧an jab m̧ōņōņō, en̄taan, im jook.

Ikōņaan kobaiktok bwe pija nana ej jum̧ae kien ko an Anij. Ippān men kein im ebar lōn̄ un ko jet, jej kwaļo̧k elōn̄ un ko n̄an joļo̧k pija nana, bōtaab jeļāļo̧kjeņ eo ilo an ejjeļo̧k jerbale ej bōkļo̧k n̄an jorrāān. Jej aikuj kōm̧m̧ani jem̧ļo̧k ko rem̧m̧an im rejipan̄, jon̄ak ko, im kōtmene ko. Jipan̄ ajri ro ej ejake un eo aer itulowa kōn kōņaan pād ettoļo̧k jān pija nana ej aorōk. Eļan̄n̄e juon ajri ejjab jokāālet n̄an e make ta ļōmņak eo aer aikuj in ikkijien unin kōnono in, e enaaj erom m̧ōttan bōnbōn ko kiiō retōr jān jon̄an.

3. Kōmour: “Inaaj Iien Otemjej Iakwe Eok”

N̄e ajri ro rej jedematmat n̄an pija nana im po jān e, rej kakkōt n̄an uwaak, n̄an bar jepļaak n̄an m̧okta, im n̄an mour. M̧ool, lukkuun in, jab bōjrak, dim, im kijenmej ilo rejtake ej menin aikuj āinwōt an ajri ro bōk eddo eo n̄an bar kemour eo aer make im wōnm̧aanļo̧k ilo mour eo aer. Ejjeļo̧k juon emaron̄ leļo̧k kain rejtake in āinwōt juon jinen ak jemen emaron̄. Ālkin ad mejmejkaruo im kōn kōj make kar katakin m̧ool eo, ālkin jaar ejake ilo jouj lōke eo im kar kōketak bwebwenato ko, innām ajri ro raikuj in jeļā bwe jekdo̧o̧n bōd ko aer im kāālet ko, ad kallim̧ur enaaj, “Inaaj iien otemjej iakwe eok jekdo̧o̧n ta.”

Ij keememej juon jorrāān eļem waan me ekar waļo̧k ilo baam̧le eo am iiō ko ļo̧k. Ļeo pāleō im n̄a kar ettoļo̧k jān m̧weo, im ļaddik eo nejim erūtto tata eaar lale ajri ro jet. Kōm kar bōk juon kūr ilo talboon jān juon rūturim eo ekar n̄ūrbōktak kōnanik kōm bwe juon waan ikkun kijeek ekar pād ilo m̧weo imōm̧. Iaar ekaiririļo̧k n̄an m̧weo im kar lo bwe ļaddik eo nejim 10 iiō dettan eaar ikkure ilo tulik in m̧weo turin juon jiljino eika meļaaj eaitok ujooj in, im m̧ōrā. Eaar kajjieon̄ n̄an lale eļan̄n̄e emaron̄ in kar jino juon kijeek kōn jekadļo̧k in kijeek ko.

Ealikkar, ekar kōm̧m̧ane! Ilo iien eo ke kōm kar tōkākļo̧k, juon kijeek edik kar kune jān jikin ikkun kijeek eo, rikkun kijieek ro raar kōnono n̄an ļaddik eo nejim, im ro rūturūm raar jino jepeļļo̧k. Ļaddik eo nejim eaar jook, leļn̄o̧n̄, kemejaaļaļ, im kar jeļā eaar lukkuun jeļā eaar pād ilo jorrāān.

Kōm kar aolep deļo̧n̄ļo̧k n̄an lowaan m̧weo. Ļaddik eo nejim eaar kanooj mijak jon̄an, jekdo̧o̧n n̄e jekjek eo eaar ļap, men eo de eo kōm maron̄ kar kōm̧m̧ane ekar atbakwōj ļaddik eo em̧m̧an ilo peiūm̧ im kaenōm̧m̧an e kōn iakwe eo am im jipan̄ eo am bwe ekar jab metak.

N̄e ajri ro rej jedematmat n̄an pija nana im eļap tata n̄e rej po ilo allok eo an, renaaj jook, leļn̄o̧n̄, im kemejaaļaļ barāinwōt. Epen n̄an ekōnono kōn juon men ilo ejjeļo̧k ņojak me ekar kōm̧m̧an ilo ittiņo. Ej en̄jake kajookok im m̧ōjņo̧. Emaron̄ in kar wōr aer likjab ko im kapan̄pan̄ ko m̧aantak ilo aer bar ro̧o̧l n̄an m̧okta im kōmour. Aikuj eo aer kōn iakwe eo ejjab bōjrak ij lukkuun in aorōk. Mekarta, ro jinen im jemen rej ekkōl bwe iakwe eo aer enaaj iien otemjej jipan̄ bōtaab ejjab aolepān eo me ej aikuji.

Ilo kōmour, kwonaaj aikuj in tōl jet iaan iakwe jab in ewōr ippam̧ n̄an ajri eo nejūm̧ n̄an pukōt kein jipan̄ ko rejim̧we n̄an jipan̄. Am̧ iakwe ej juon pedped n̄an ta eo ej aikuj in kōm̧m̧an, bōtaab eļan̄n̄e juon eo kwoj iakwe ej allok, kwonaaj aikuj in pukōt ro retijem̧ļo̧k me remaron̄ jipan̄ eo kwoj iakwe im barāinwōt jipan̄ eok. 

Ilo am̧ im juon eo kwoj iakwe pukōt kōmour, ij kōjatdikdik bwe kom̧ naaj lo kajoor ilo Eo me epād ippān kajoor eo n̄an kemour aolep kinej ko, lukōt armej ippān doon, im ejake jemjerā ko reļļapļo̧k jān maron̄ eo ad kiiō n̄an pijaiļo̧k. Ad Rilo̧mo̧o̧r, Rikemour eo ejouj, ewōr ippān kajoor eo n̄an lo̧mo̧o̧ren. Jemaron̄ in erom jinen im jemen ajri ro nejid im jipan̄ er itok n̄an Ippān, bōtaab E make emaron̄ in aer Rilo̧mo̧o̧r. Im men eo ekabwilōn̄lōn̄ ej bwe Ej iakwe ajri ro nejid em̧ool eļapļo̧k an weppān jān ad maron̄—jekdo̧o̧n ta.

Pija
Jesus with children

Tipdik in meļeļe ko jān Kōtļo̧k an Ajri ro Reddik Itok n̄an Eō, jān Carl Heinrich Bloch

Kakeememej ko

  1. Jason S. Carroll, in Lisa Ann Thomson, “Eight Strategies to Help Children Reject Pornography,” Liahona, Okw. 2017, 19.

  2. “The Facts about Online Threats,” Parents Television Council Watchdog (blog), June 21, 2017, w2.parentstv.org/blog.